Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (10.226-10.250)


  1.      sòuprávljati  -am nedov. (ȍ-á) skupaj s kom upravljati: soupravljati skupne zadeve ♪
  2.      sòupravljávec  -vca m (ȍ-ȃ) kdor je skupaj s kom upravljavec česa: delavci so soupravljavci proizvodnih sredstev ♪
  3.      sovjetizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj sovjetsko: sovjetizirati rusko državo sovjetizírati se prilagajati se sovjetskemu družbenopolitičnemu sistemu: po drugi svetovni vojni so se nekatere države sovjetizirale sovjetizíran -a -o: sovjetizirano gospodarstvo ♪
  4.      sóvra  -e ž (ọ̑) 1. etn. pustna šema z govejimi rogovi, oblečena v kožuh, znana v Kobaridu: na čelu pustnega sprevoda sta bili dve sovri z gonjačema 2. nar. krava s črno dlako okrog oči, uhljev in po hrbtu: sovra in breza ♪
  5.      sovrág  -a m (ȃ) zastar. sovražnik: on je moj sovrag / združiti se proti skupnemu sovragu / sovrag pleni po deželi ♪
  6.      sovráštvo  -a s (ȃ) 1. močno čustvo nenaklonjenosti, odpora do koga, navadno združeno z željo škodovati mu: v njegovih besedah, dejanjih se kaže sovraštvo; zaradi tega se je sovraštvo med njima še povečalo; čutiti sovraštvo do koga; ekspr. divje, smrtno, zagrizeno sovraštvo; ekspr. izbruh, razpihovanje sovraštva; ljubezen in sovraštvo / rasno, versko sovraštvo; sovraštvo med narodi / sovraštvo med psom in mačko / v njenih očeh je opazil sovraštvo sovražen izraz / to je storil iz sovraštva; biti v sovraštvu s kom sovražiti se; ločiti se v sovraštvu; gledati s sovraštvom // kar je posledica takega čustva: pogosto je čutil njihovo sovraštvo; ekspr. vse sovraštvo bo padlo nanj 2. v zvezi z do močen negativen odnos do česa: sovraštvo do mačk / sovraštvo do matematike, reda ♪
  7.      sovráž  prid. neskl. (ȃ) zastar., navadno v povedni rabi, z dajalnikom sovražen: biti sosedu sovraž / biti sovraž lakomnosti ♪
  8.      sovrážen  -žna -o prid. (ā) 1. ki ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: sovražen človek; sovražen in prijateljski / sovražni narodi / sovražna dejavnost, propaganda; pren. sovražna usoda // ki vsebuje, izraža tak odnos: sovražen pogled; njegovo vedenje je sovražno / sovražen molk; sovražno čustvo / sovražen namen 2. z dajalnikom usmerjen, delujoč proti temu, kar izraža dopolnilo: novim idejam, napredku sovražen človek; postajati čemu vedno bolj sovražen / ekspr.: potresi, povodnji in druge človeku sovražne sile; življenju sovražne snovi 3. nanašajoč se na sovražnik 3: napadati sovražne postojanke; sabotaže na sovražnem ozemlju / sovražno letalo / odbijati sovražne sile / vrh ni več v sovražnih rokah ♦ voj. četrta sovražna ofenziva od 20. januarja do 5. maja 1943 v Bosni in Hercegovini 4. ekspr. grozeč, nevaren: sovražni oblaki; sovražno šumenje narasle reke ● publ. vreme je bilo plezalcem sovražno med plezanjem je bilo vreme zelo neugodno sovrážno prisl.: sovražno gledati; biti sovražno razpoložen ♪
  9.      sovražíti  in sovrážiti -im, in sovrážiti -im nedov. (ȋ á ȃ; ā ȃ) čutiti veliko nenaklonjenost, odpor do koga, navadno združen z željo škodovati mu: sovražiti brata, soseda; ekspr. divje, smrtno sovražiti; ekspr. iz dna duše, srca sovražiti; ljubiti in sovražiti; sovražiti koga kot kugo, psa; sovražita se kot pes in mačka zelo // čutiti odpor, veliko nenaklonjenost sploh: svoje delo je sovražil; dejal je, da sovraži lenuhe / sovražim to obleko nočem je nositi; ne nosim je rad sovražèč -éča -e: še bolj sovražeč ga, so se razšli; sovražeči se ljudje sovrážen -a -o zastar.: misel na sovraženega človeka ♪
  10.      sovrážnica  -e ž (ȃ) 1. ženska, ki ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: soseda je njena sovražnica; srečati sovražnico; ekspr. smrtna, velika sovražnica / ti dve živali sta si sovražnici / omenjena država je njihova sovražnica 2. s prilastkom ženska, ki je usmerjena, deluje proti koristim česa: s svojim izdajstvom je postala sovražnica domovine // ženska, ki čuti odpor, veliko nenaklonjenost do česa: sovražnica mačk 3. ekspr., s prilastkom kar ovira, preprečuje zlasti kaj pozitivnega: samozadovoljnost je sovražnica napredka; odpraviti nedelavnost, največjo sovražnico uspešnosti 4. ekspr., s prilastkom kar povzroča velike težave, škodo: lakota je bila njihova največja sovražnica / vlaga je sovražnica železa ♪
  11.      sovrážnik  -a m (ȃ) 1. kdor ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: ta človek je njegov sovražnik; nimam sovražnikov; ekspr. smrtni, zagrizen sovražnik; prijatelj in sovražnik / pes in mačka sta si sovražnika / osebni, politični sovražnik 2. s prilastkom kdor je usmerjen, deluje proti koristim česa: biti sovražnik domovine, revolucije / ta država je naš sovražnik; star. avstrijske dežele je spet ogrožal dedni sovražnik — Turek / sovražnik napredka, svobode / notranji, zunanji sovražniki države; ekspr. boj proti razrednemu sovražniku proti sovražnikom delavskega razreda // kdor čuti odpor, veliko nenaklonjenost do česa: biti sovražnik nasilja; sovražnik omahljivosti in popustljivosti / je sovražnik žensk 3. nasprotna stran v oboroženem spopadu, vojni: sovražnik je vdrl v državo; ne vdati se sovražniku; napasti, premagati sovražnika; spopad s sovražnikom / publ. potopiti, sestreliti sovražnika sovražno ladjo, letalo / kot povelje sovražnik s čela, za — boj // pripadnik te strani: pet sovražnikov je bilo ubitih, drugi so se umaknili 4. ekspr., s prilastkom kar ovira, preprečuje zlasti kaj pozitivnega: tako malomaren odnos je sovražnik uspeha 5. ekspr., s prilastkom kar povzroča velike težave, škodo: ta bolezen je še vedno naš največji sovražnik; potresi, suša in drugi sovražniki človeštva / dvom je sovražnik pravega veselja ● ekspr. tega ne privoščim niti največjemu sovražniku nikomur; evfem. on ni sovražnik alkohola rad pije alkoholne pijače ♪
  12.      sovrážnikov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sovražnika: uganiti sovražnikov namen / sovražnikovi vojaki; sovražnikova letala ♦ voj. sovražnikova predhodnica ♪
  13.      sovrážniški  -a -o prid. (ȃ) knjiž. sovražen: sovražniški pogled ujetnika / sovražniški poveljnik poveljnik sovražnikov ♪
  14.      sovrážnost  -i ž (ā) 1. sovražen odnos, sovražno čustvo: kazati sovražnost v besedah in dejanjih; sovražnost do tujca / nenavadna sovražnost do življenja 2. mn., publ. vojaške operacije, oboroženi spopadi: ustaviti, začeti sovražnosti; sporazum o prekinitvi sovražnosti med državama / izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad ♪
  15.      spakedránka  -e ž (á) slabš. prevzeta beseda, neusklajena z normo knjižnega jezika: v govoru uporablja mnogo nemških spakedrank ♪
  16.      spakedránost  -i ž (á) slabš. lastnost, značilnost spakedranega: spakedranost jezika ♪
  17.      spakedránščina  -e ž (ā) slabš. jezikovno spremenjena, popačena govorica: govoriti v spakedranščini / predmestna spakedranščina ♪
  18.      spakedráti  -ám dov. (á ȃ) slabš. spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: tuje besede je tako spakedral, da ga ni nihče razumel; spakedrati ime kraja ● ekspr. česar se je lotil, vse se mu je spakedralo zapletlo, pokvarilo spakedrán -a -o: govoriti spakedran jezik; spakedrana beseda ♪
  19.      spakírati  -am dov. (ȋ) 1. dati blago, izdelke v ovoj, škatlo, navadno zaradi zaščite, lažjega prenosa, prevoza: spakirati pohištvo 2. pog. pripraviti prtljago za potovanje: spakirajte in pridite čimprej ♪
  20.      spárati 1 -am dov. (ȃ) s prerezovanjem, pretrgavanjem niti narediti, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: sparati obleko, plašč / sparati šiv // s potegovanjem, vlečenjem niti narediti, da pletenina kot celota ne obstaja več: sparati jopico; kar je zvečer spletla, je morala sparati spáran -a -o: sparan pulover; sparan šiv ♪
  21.      spárati 2-am dov. (ā) nar. vzhodno narediti, da kaj sestavlja par; spariti: sparati vole / sparati čevlje spáran -a -o: sparani fantje in dekleta ♪
  22.      sparcelírati  -am dov. (ȋ) razdeliti na parcele: sparcelirati posestvo sparcelíran -a -o: sparcelirano zemljišče ♪
  23.      spasírati  -am dov. (ȋ) pog. pretlačiti: spasirati fižol, paradižnik ♪
  24.      spavperizírati  -am dov. (ȋ) knjiž., redko osiromašiti, obubožati: spavperizirati kmete spavperizíran -a -o: spavperizirane delavske množice ♪
  25.      specializíranje  -a s (ȋ) glagolnik od specializirati: specializiranje proizvodnje / specializiranje delavcev / specializiranje za kirurgijo ♪

   10.101 10.126 10.151 10.176 10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA