Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RT (976-1.000)



  1.      tríčetrtúren  -rna -o prid. (-) ki traja tri četrt ure: tričetrturen sprehod; tričetrturna zamuda
  2.      trípartíten  -tna -o prid. (-) publ. tristranski: tripartitni pogovori; pogodba je tripartitna ∙ publ. tripartitna koalicija zveza treh strank za dosego skupnega cilja
  3.      tŕta  -e ž (ŕ) 1. kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina: trta že cveti, odganja; v teh krajih trta dobro rodi, uspeva; necepljena, žlahtna trta; trta z velikimi grozdi / ekspr. sad trte grozdje / posaditi sto trt; okužene, poškodovane trte / vinska trta 2. s prilastkom steblo nekaterih kulturnih rastlin, ki potrebuje oporo: napeljati hmeljeve trte na žice 3. prožna šiba, veja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati butaro s trto; leskova, vrbova trta / viti trto ● nar. med grmovjem raste tudi trta dobrovita; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljenoagr. grobati trte; požveplati trto; ameriška, (žlahtna) evropska trta; samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; bot. divja vinska trta rastlina z deljenimi listi in drobnimi kislimi modrimi plodovi, Vitis sylvestris; vrtn. divja trta okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus
  4.      tŕtast  -a -o prid. (ŕ) star. grčast, žilast: imel je zdelane, trtaste roke
  5.      tŕten  -tna -o prid. () nanašajoč se na (vinsko) trto: trtni listi; trtne sadike / trtne škarje; trtno kolje ◊ agr. trtni palež ali trtni smod peronospora; zool. trtni sukač metulj, katerega gosenica dela škodo na trti in drugih rastlinah, Paraganotis pilleriana; trtni zavijač hrošč kovinsko modre ali kovinsko zelene barve, katerega ličinka uničuje zlasti vinsko trto, Byctiscus betulae; trtna ušica žuželka, ki živi na koreninah vinske trte, Viteus vastatrix
  6.      tŕtica 1 -e ž (ŕ) kost iz zraslih vretenc na spodnjem koncu človeške hrbtenice: udaril se je v trtico
  7.      tŕtica 2 -e ž (ŕ) manjšalnica od trta: povezati butaro s trtico; vrbova trtica / ekspr. trtice so dobro obrodile (vinske) trte
  8.      tŕtičen  -čna -o prid. (ŕ) nanašajoč se na trtica1: trtični del hrbtenice / trtična vretenca ♦ anat. trtična kost trtica; zool. trtična žleza kožna žleza ob trtici ptic, zlasti vodnih, ki izloča maščobo za mazanje perja
  9.      tŕtje  -a s (ŕ) redko trenje: trtje orehov
  10.      tŕtje  -a stil. trtjè -à s (ŕ; ) 1. več trt, trte: obrezati trtje; grozdje na trtju 2. nar. belokranjsko vinograd: prekopavati trtje / iti v trtje
  11.      trtjón  -a m (ọ̑) nar. zahodno trtni zavijač: uničevati trtjone
  12.      tŕtnica  -e ž () agr. trsnica: drevesnica in trtnica
  13.      tŕtničar  -ja m () agr. trsničar: priznan trtničar in drevesničar
  14.      trtoréja  -e ž (ẹ̑) zastar. vinogradništvo: ukvarjati se s trtorejo
  15.      trtovína  tudi tŕtovina -e ž (í; ŕ) knjiž. rožje: pobrati, sežgati trtovino
  16.      udrtína  -e ž (í) 1. vdolbina, luknja, nastala zaradi udrtja: v stropu je nastala udrtina; zasuti udrtino; od udarca ima na čelu globoko udrtino 2. gmota zemlje, kamnine, nastala zaradi udrtja navadno stropa podzemeljske jame; udorina: odkopati udrtine ob vhodu v jamo
  17.      udŕtje  -a s () glagolnik od udreti se: udrtje ledu na ribniku
  18.      ukvartírati  -am dov. () zastar. nastaniti: ukvartirati vojake
  19.      umétnoobŕten  -tna -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na umetno obrt: umetnoobrtni izdelki / umetnoobrtna razstava
  20.      umŕtje  -a s () knjiž. glagolnik od umreti: strah pred umrtjem
  21.      umrtvênje  -a s (é) glagolnik od umrtviti: umrtvenje rok od mraza / umrtvenje kolena pred operacijo omrtvičenje
  22.      umrtvíčiti  -im dov.) knjiž. omrtvičiti: umrtvičiti živec / hoteli so umrtvičiti svobodoljubni duh naroda
  23.      umrtvíti  -ím dov., umŕtvil ( í) 1. narediti kaj neobčutljivo, brezčutno: mraz ji je umrtvil nos / zdravila so mu umrtvila bolečine v nogah 2. knjiž. povzročiti zmanjšanje dejavnosti, delavnosti: spori so umrtvili delo v tovarni
  24.      upŕtost  -i ž () lastnost, značilnost uprtega: trdna uprtost v tla / knjiž. uprtost pogleda
  25.      urtikárija  -e ž (á) med. kožna bolezen, pri kateri se pojavijo zelo srbeči, rdeče obrobljeni izpuščaji; koprivnica: jedel je jagode, ribe in dobil urtikarijo; zdravljenje urtikarije

   851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA