Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RT (8.622-8.646)
- vájenka -e ž (ȃ) do 1970 učenka, ki se s praktičnim delom in strokovnim šolanjem usposablja za kak poklic, kako obrt: učna doba vajenke / frizerska, trgovska vajenka ♪
- vajgélija -e ž (ẹ́) vrtn. okrasni grm z rdečimi, rožnatimi ali belimi cveti, Weigela: nasaditi vajgelije in forsitije ♪
- vakánca -e ž (ȃ) knjiž. stanje po smrti navadno visokega cerkvenega predstojnika in pred nastopom novega: čas vakance / vakanca škofovske, univerzitetne stolice ♪
- vakcína -e ž (ȋ) med. snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim; cepivo: vbrizgati vakcino; cepiti z vakcino; vakcina proti steklini ♦ farm. cepivo iz oslabljenih ali mrtvih bolezenskih klic // oslabljena ali mrtva bolezenska klica: uporabiti vakcine za cepivo; vakcina tuberkuloze ♪
- vákuum -a m (ȃ) 1. prostor z zelo znižanim tlakom: v posodi je vakuum; postopek poteka v vakuumu / doseči, vzdrževati vakuum / tehnologija visokega vakuuma // brezzračni prostor: hitrost rakete v vakuumu / medplanetarni vakuum 2. ekspr. prazen, neizpolnjen prostor: z njegovo smrtjo je nastal vakuum; občutil je vakuum okrog sebe praznino / duhovni, etični, idejni vakuum ♪
- vákuumski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vakuum: vakuumska posoda / vakuumsko pakiranje; vakuumsko sušenje / vakuumska tehnika ♦ elektr. vakuumska elektronka elektronka, pri kateri sta anoda in katoda v brezzračnem prostoru; strojn. vakuumska črpalka priprava za izsesavanje zraka iz zaprtega prostora; teh. vakuumska sušilnica vákuumsko prisl.: vakuumsko pakirana živila ♪
- vál -a m, mn. valóvi stil. váli; dv. vála in valóva (ȃ) 1. izbočeni in vbočeni del vode, vodne gladine, nastal zaradi premika vode navzgor in navzdol: zaradi vetra so nastali valovi; valovi se širijo, ekspr. potujejo; delati, povzročati valove; ekspr. razburkani, razpenjeni valovi; širok, velik, visok val; ekspr. divji, igrivi valovi; čelo, dolina, vrh vala; hitrost valov / valovi so ga nosili, zibali; veslati proti valovom, z valovi; plavati na valu / morski val / vodni val // voda, ki se tako premakne: val butne, udari ob skalo; val se dvigne, odbije, odteče; na obalo pljuskajo valovi; potegniti, rešiti koga iz valov; hrumenje, moč valov / ekspr.: plovba po valovih Jadrana po Jadranskem morju; zagrnili so ga valovi deroče reke 2. navadno s prilastkom (vodnemu) valu podoben pojav v kaki snovi: merjenje potresnih valov; svetlobni, zvočni valovi; udarec zračnega vala / sunkovni,
udarni val (ob eksploziji) ki nastane zaradi hitrega širjenja plinov 3. podolgovat izbočeni del kake površine: salonitna plošča z dvema valoma / lasje so ji v valovih padali po vratu / ekspr. valovi žitnega polja 4. ekspr., z rodilnikom velika množina česa, ki se pojavi naenkrat: val beguncev, potnikov je upadel / val krvi / val aretacij, protestov / po valu deževnih dni je posijalo sonce / preplavil jo je val spominov 5. ekspr., navadno z rodilnikom nenaden, silovit nastop česa: val bolečine, mraza, vročine; dvignil se je val navdušenja, ogorčenja; val smeha se dolgo ni polegel; objel ga je val sreče / nov val krize, nasilja / z oslabljenim pomenom: Evropo so zajeli novi idejni valovi; zajeziti stavkovni val stavke; valovi revolucije so segli čez meje 6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi v valovih izraža nastopanje, pojavljanje česa v presledkih, navadno enakomernih: bombniki so napadali v valovih; bolečina se je ponavljala v valovih; s ceste je v
valovih prihajal hrup 7. navadno s prilastkom (umetnostna) smer: najnovejši valovi v glasbi; val modernističnega pesništva // skupina zlasti umetnikov, ki pripadajo isti umetnostni smeri: drugi, tretji povojni val pesnikov / ekspr. Levstik in njegovi somišljeniki so sprožili prvi mladoslovenski val ● ekspr. našel je smrt v valovih utonil je; žarg., avt. zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih ◊ elektr. nosilni val elektromagnetni val visoke frekvence za prenašanje signalov nizke frekvence; usmerjanje obeh polovic vala izmeničnega toka; film. novi val smer v filmski umetnosti po letu 1950, po izvoru iz Francije; fiz. oddajati, sprejemati valove; elektromagnetni valovi; radijski valovi elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 mm do 10 km; interferenca, uklon valov; meteor. frontalni val; hladni, mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl hladen, mrzel zrak; vročinski
val vroč zrak, ki prodre s področja z manjšo geografsko širino; rad. dolgi radijski valovi z valovno dolžino od 1.000 do 2.000 m, kratki z valovno dolžino od 10 do 150 m, srednji valovi z valovno dolžino od 150 do 1.000 m; prostorski val radijski val, ki se širi od oddajne do sprejemne antene nad zemeljskim površjem ♪
- válček 1 -čka m (á) ples v tričetrtinskem taktu: plesati valček; valček in polka / angleški, dunajski valček // skladba za ta ples: igrati, poslušati valček ♪
- valénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na valenco: valenčne lastnosti / formule, pisane z valenčnimi črtami ♦ fiz. valenčni elektron elektron, ki sodeluje pri vezavi atoma v molekuli ♪
- valíti 1 -ím nedov. (ȋ í) 1. premikati predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi: valiti hlode; prevrnjena cisterna se je valila vse hitreje / narasla voda vali s seboj kamenje / ekspr. reka vali svoje mrzle valove // s takim premikanjem spravljati a) kam: valiti hlode na kup; valiti sod v klet b) od kod: valiti sode s tovornjaka; z višin se vali kamenje 2. ekspr. dajati, vsiljevati komu kaj težkega, neprijetnega: delo so valili drug drugemu / valiti odgovornost s sebe // navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa težkega, neprijetnega: svoje dolžnosti rad vali na druge; krivdo za neuspeh valijo nanj / bremena so valili na ramena delavcev ● ekspr. valiti besede v ustih nerodno, nerazločno, težko jih izgovarjati valíti se ekspr. 1. nerodno, okorno se premikati zaradi velike razsežnosti, teže: po cesti se vali tank /
ofenziva se je valila proti Dolenjski 2. hitro, neurejeno prihajati v velikem številu: množica se vali iz dvorane; otroci se valijo na igrišče / brezoseb., elipt. iz govornikovih ust se vali kot povodenj 3. hitro se premikati v veliki količini: iz dimnika se vali gost dim; po dolini se valijo megle / reka se vali proti morju / čez hribe se vali grom valèč -éča -e: valeč pred seboj skalo, je težko sopel; bobnenje valečih se hlodov ♪
- válj -a m (ā) 1. geom. telo, ki ga omejujeta dva kroga in plašč: premer, prostornina valja / enakostranični valj katerega osni presek je kvadrat 2. predmet take ali podobne oblike: nažagati iz debla valje; spraviti tovor na vozilo na valjih, po valjih; gumijast, kovinski, lesen valj // tak predmet kot (samostojen) del orodja, priprave: valj se premika, vrti; namazati, pritrditi valje / prenosni, pritiskalni valj; valj pisalnega stroja // strojn. glavni sestavni del batnega stroja: tlak v valju; motor s štirimi valji ◊ agr. sortirni valj valj mlatilnice za ločevanje žita po debelini zrnja; kem. merilni valj steklen valj z merilno lestvico za merjenje prostornine tekočin ali plinov; teh. navijalni valj; tekst. osnovni valj del statev, na katerem je navita osnova; tiskarski valj z vgraviranim vzorcem za prenašanje tiskarskega barvila
na tkanino; tisk. tiskovni valj trden valj, v katerega so tiskarski znaki, slike vgravirani, ujedkani ali fotokemično izdelani ♪
- váljarček -čka m (á) manjšalnica od valjar, priprava: valjati testo z lesenim valjarčkom / vrtni valjarček ♪
- váljati -am nedov., tudi valjájte; tudi valjála (á) 1. s premikanjem valja, valjarja po podlagi delati kaj a) tanko, tanjše: valjati testo / valjati jeklo, pločevino / valjati v plošče, trakove b) bolj ravno: valjati zemljo; branati in valjati c) bolj trdno, sprijeto: težki valjarji valjajo cestišče / valjati blago, sukno 2. premikati kaj po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: valjal ga je po travi, da je bil ves zelen; valjati svinčnik po mizi, v roki / valjati grižljaj po ustih, v ustih / ekspr. otrok ves dan valja igrače po rokah se igra z njimi 3. s takim premikanjem oblikovati kako snov, predmet v kaj valjastega: valjati glino v roki / valjati svaljke iz testa 4. obračati v kakem živilu, da se to prime površine: valjati zrezke v moki, jajcu in drobtinah 5. vulg. imeti spolni odnos, spolne odnose: mnogi so
jo že valjali váljati se 1. premikati se po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: okoli ognjišča se valjajo mačice; valjati se po blatu, v prahu / po ovsu so se valjali divji prašiči / samo valja se po postelji, spati pa ne more; valjati se od bolečin, smeha 2. ekspr., s prislovnim določilom biti, nahajati se kje nepospravljen, neurejen: časopisi se valjajo po policah; obleka se valja po stolih / po vseh kotih se valjajo kovanci 3. slabš. biti, zadrževati se kje brez dela: naj pridejo delat k nam, namesto da se valjajo po pisarnah; cele popoldneve se valja po plaži / vse življenje se valja po mehkih blazinah ● ekspr. valjati se v grehu nemoralno živeti; preg. lastna hvala se pod mizo valja hvaljenje samega sebe ni dosti vredno ◊ navt. ladja se valja se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati; se opoteka váljan -a -o: valjana jeklena pločevina; valjana polst ♦ teh.
valjani profili ♪
- váljček -čka m (ȃ) 1. manjšalnica od valj: valjčki se vrtijo; gumijast, kovinski, steklen valjček; kroglice, valjčki in ploščice / prenosni, pritiskalni valjček ♦ tekst. raztezalni valjčki 2. obrt. priprava v obliki manjšega valja za nanašanje barve, vzorca na steno, pritrjevanje tapet: potegniti z valjčkom po steni ♪
- váljčen -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na valjček ali valj: valjčna priprava / valjčni mlin mlin, v katerem se melje žito med dvema vzporedno ležečima valjema, ki se vrtita različno hitro ♦ mont. valjčni nakladalnik naprava s premičnima valjema za nakladanje, sipanje premoga na tekoči trak; strojn. valjčni drobilnik; teh. valjčni brusilnik stroj za brušenje jeklenih valjčkov; valjčni ležaj ležaj, pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom valjčki; tekst. valjčni tisk tekstilni tisk, pri katerem se vzorci delajo z graviranimi valji ♪
- váljek -jka m (ȃ) 1. valjček: podložiti valjke 2. obrt. priprava v obliki manjšega valja za nanašanje barve, vzorca na steno, pritrjevanje tapet: gumijast, kožnat valjek; čopiči in valjki / vzorčni valjek ♪
- valjênje 1 -a s (é) glagolnik od valiti1: valjenje skal; valjenje in vrtenje / poškodoval se je pri valjenju sodov v klet ♪
- váljkati -am nedov. (ȃ) obrt. odtiskovati vzorec na steno z vzorčnim valjkom: beliti in valjkati ♪
- valkíra -e ž (ȋ) nav. mn., v germanski mitologiji vsaka od devic, ki vodijo padle junake v posmrtno bivališče in jim tam strežejo pri gostijah z bogovi: junake so spremljale valkire; pesem valkir ♪
- valováti -újem nedov. (á ȗ) 1. gibati se, premikati se v obliki valov: voda valuje / čutil je, kako zrak okrog njega valuje / griva, tančica je valovala v vetru; žito valuje / ritem valuje / ekspr. množica je nemirno valovala / ekspr. črta enakomerno valuje 2. s prislovnim določilom tako gibajoč se, premikajoč se biti, nahajati se kje: morje je valovalo tik pod njimi / ekspr. dolgi lasje ji valujejo čez hrbet // ekspr. pojavljati se, kazati se zdaj z večjo zdaj z manjšo intenzivnostjo: na obrazu ji je valovala rdečica / strasti so močno valovale v njej / v njegovih besedah je valovalo upanje ● ekspr. prsi mu valujejo od vznemirjenja se mu širijo in upadajo; ekspr. srce ji je valovalo, ko je mislila nanj močno bilo; ekspr. tri leta je valovalo stavkovno gibanje so bile stavke valujóč -a -e: valujoči lasje; valujoča gladina; valujoča trava ♪
- valóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na val ali valovanje: valovni izvir; valovni sunek / valovna črta, krivulja na gladini / valovna gibanja v ozračju ∙ ekspr. biti s kom na isti valovni dolžini biti enakega mnenja, istih misli ♦ fiz. valovni dol, vrh; valovni hrbet točka v stoječem valovanju, ki najmočneje niha; valovni vozel točka v stoječem valovanju, ki ne niha; valovna dolžina razdalja (v smeri širjenja valovanja) med točkama, v katerih doseže valujoča količina hkrati največjo vrednost ♪
- valovít -a -o prid. (ȋ) 1. na katerem so valovi: valovita gladina; valovito jezero, morje / valovito žitno polje 2. po obliki podoben valu, valovom: valovit obris grebenov; valovita črta; enakomerno, rahlo valovit / valovita pokrajina; cesta je valovita in jamasta / valovita lepenka, pločevina / valoviti lasje; pes z valovito dlako ♦ gozd. valovita rast lesa; papir. valoviti karton ♪
- valóvnica -e ž (ọ̑) knjiž. navadno enakomerno valovita črta: narisati valovnico; valovnica in cikcak / krasiti lončenino z valovnicami / črta valovnica ♦ šol. element raztegnjene kačaste oblike pri pisani črki ♪
- valúta -e ž (ȗ) 1. denarna enota kake države: zamenjati valuto; domača, francoska valuta; vrednost valute pada; dinar, dolar in druge valute 2. ekon. denarni sistem kake države glede na določenost vrednosti denarne enote, veljava: reforma valute / papirna ali prosta valuta pri kateri denarna enota ni določena z vrednostjo blaga, iz katerega je denar narejen; srebrna, zlata valuta pri kateri je denarna enota vezana na vrednost srebra, zlata; vezana valuta pri kateri je denarna enota vezana na vrednost kakega blaga, navadno zlata ali srebra 3. ekon. tuja, nedomača gotovina: kupovati, menjavati valuto; prodajati za valuto ● knjiž., ekspr. danes je besedna valuta razveljavljena vrednost ◊ ekon. klirinška valuta; valuta zlata v palicah zlata valuta, pri kateri je zlato v palicah plačilno sredstvo za mednarodna plačila; fin. konvertibilna valuta; devalvacija
valute; jur. valuta: 31. 12. 1989 rok, čas nastanka določenega pravno odločujočega finančnega dejstva je 31. decembra 1989 ♪
- vampír -ja m (í) 1. po ljudskem verovanju mrtvec, ki vstaja ponoči iz groba in sesa ljudem kri: pravljice o vilah in vampirjih; kakor vampir je hlepel po krvi 2. slabš. brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec: lastnik tovarne je bil pravi vampir ◊ zool. vampirji netopirji, ki se hranijo s krvjo toplokrvnih živali, Desmontidae; netopirji, ki se hranijo z žuželkami in rastlinskimi plodovi, Phyllostomidae ♪
8.497 8.522 8.547 8.572 8.597 8.622 8.647 8.672 8.697 8.722