Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RT (8.376-8.400)


  1.      túlipan  tudi tulipán -a m (ȗ; ȃ) okrasna rastlina s pokončnim čašastim cvetom in črtalastimi listi: nasaditi tulipane; rdeči, rumeni tulipani; čebulice tulipanov / šopek tulipanov / vrtni tulipan ● ekspr. dežela tulipanov Holandska ◊ bot. močvirski tulipan močvirska logarica; vrtn. cesarski tulipan vrtna rastlina z visečimi cveti, ki so podobni tulipanovim, Fritillaria imperialis ♪
  2.      túlipanovec  tudi tulipánovec -vca m (ȗ; ȃ) vrtn. visoko okrasno drevo z velikimi zelenkasto rumenimi cveti, Liriodendron tulipifera: gladka debla tulipanovcev ♪
  3.      túlipovec  -vca m (ȗ) vrtn. visoko okrasno drevo z velikimi zelenkasto rumenimi cveti, Liriodendron tulipifera: cvetoči tulipovci; platane in tulipovci ♪
  4.      túmba  -e ž (ȗ) 1. um. sarkofagu podoben nagrobnik z upodobitvijo pokojnika na zgornji strani: pokrov tumbe; reliefi na tumbi 2. rel., nekdaj črno pregrnjen oder z nakazano krsto ali po tleh razprostrt črn prt v cerkvi ob obredu za pokojnika: postaviti tumbo; sveče okoli tumbe ♪
  5.      tunél  -a m (ẹ̑) 1. pog. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet; predor: vlak prihaja iz tunela; peljati se skozi tunel / graditi, prebijati tunel / cestni, železniški tunel // navadno s prilastkom kar je podobno temu prostoru: pot je bila speljana skozi tunel iz vinskih trt 2. cevasta naprava med dvema objektoma, namenjena za prehod: tunel med vesoljskima ladjama ◊ agr. tunel naprava iz lahkega ogrodja, preko katerega je napeta folija, za uravnavanje, pospeševanje rasti; navt. tunel polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme, predor; teh. aerodinamični tunel veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarjajo zračni tokovi za določanje aerodinamičnih lastnosti letal, avtomobilov s pomočjo meritev na modelih; vetrovnik ♪
  6.      túnika  -e ž (ú) 1. pri starih Rimljanih dolgo, srajci podobno oblačilo: obleči tuniko; toga in tunika 2. obrt. daljše žensko vrhnje oblačilo brez pasu za k dolgim hlačam ali h krilu: oblečena je bila v tuniko / tunika za na plažo 3. rel. srajci podobno liturgično oblačilo: tunika in dalmatika ♪
  7.      turáža  -e ž (ȃ) teh. vrtilna hitrost: zmanjšati turažo / turaža petsto vrtljajev na minuto ♪
  8.      turbína  -e ž (ȋ) strojn. pogonski stroj z lopatami, ki spreminja pogonsko energijo pare, plina ali vode v mehansko delo: turbina se vrti; lopate turbine / enakotlačna, nizkotlačna turbina; kondenzacijska turbina pri kateri se izrabljena para odvaja v kondenzator; parna, vodna turbina; toplotna turbina parna ali plinska turbina ♪
  9.      túrbokomprésor  -ja m (ȗ-ẹ̑) strojn. kompresor, ki ga žene toplotna turbina ali elektromotor z veliko vrtilno hitrostjo: aksialni turbokompresor ♪
  10.      turbulénca  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž., redko zmeda, nemir: hotel je pozabiti turbulenco pretekle noči 2. fiz. pojav, pri katerem nastajajo vrtinci in se plasti tekočine ali plina mešajo, vrtinčenje: raziskovati turbulenco vodnega toka / zračne turbulence so povzročile letalsko nesrečo ♪
  11.      turbulénten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. knjiž., redko zmeden, nemiren: turbulentno stanje v državi / turbulentna doba 2. fiz., v zvezi s tok, gibanje v katerem so vrtinci in se plasti tekočine ali plina mešajo, vrtinčast: laminarni in turbulentni tok; turbulentno gibanje zraka ♪
  12.      túring  -a m (ȗ) 1. tekst. prožna, prijetno hrapava progasta ali karirasta bombažna tkanina za turistične, športne srajce: srajca iz turinga 2. tur. turizem, povezan s športno dejavnostjo: gojiti turing / avtomobilski turing; neskl. pril.: avt. turing servis ♪
  13.      turírati  -am nedov. in dov. (ȋ) avt. povečevati dotok goriva, da deluje motor z večjim številom vrtljajev: šofer turira / turirati motor ♪
  14.      turnéja  -e ž (ẹ̑) potovanje koga z zapovrstnimi nastopi v različnih krajih: organizirati turnejo; zboleti med turnejo, na turneji; tisoč kilometrov dolga turneja; enomesečna turneja; turneja orkestra; turneja predsednika države; turneja po domovini, Evropi / gledališka, koncertna, predvolilna, smučarska turneja / odpotovati na turnejo ♪
  15.      turnír  -ja m (í) 1. tekmovanje v določenem športu, dejavnosti z večjim številom udeležencev, ki poteka v več tekmah: prirediti turnir; zmagati na turnirju / nogometni, teniški turnir; plesni turnir; šahovski turnir ♦ šah. brzopotezni turnir; dvokrožni turnir pri katerem igra vsak igralec z vsakim po dve partiji; medconski turnir med več conami za prvenstvo v predtekmovanju za svetovno prvenstvo; mojstrski turnir na katerem igrajo šahovski mojstri, ki morajo biti glede na ostale igralce v večini; pregledni, problemski turnir; šah., šport. izbirni turnir pri katerem se izberejo igralci za nadaljnje tekmovanje 2. zgod. srednjeveška prireditev, na kateri tekmuje večje število vitezov, navadno na konjih, v bojnih igrah, bojnih spretnostih: kralj prireja turnir; neznani vitez je na turnirju premagal vse nasprotnike / viteški turnir ♪
  16.      túrški  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na Turke ali Turčijo: turški narod / turški športniki / turški predsednik // nanašajoč se na staro Turčijo: turški imperij / turški paša, sultan / turški vpadi / turški časi časi turških vpadov ● poljud. turški nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, strok. brkati nagelj; turški polmesec simbol muslimanske vere; pog. biti izmučen, zbit kot turška fana zelo; turška kopel vroča zračna kopel, ki ji sledi masaža in tuširanje; turška sablja sablja z zelo zakrivljenim rezilom; ekspr. turška vera muslimanska vera, islam; redko turško stranišče stranišče na počep ◊ anat. turško sedlo jamica v lobanjskem dnu, v kateri je hipofiza; bot. navadna turška detelja krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis vicifolia; turška lilija rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov; turška kava kava, ki se kuha navadno s sladkorjem in servira z usedlino; lingv. turški jeziki jeziki, ki jih govorijo Turki, Tatari, Azerbajdžanci, Uzbeki; vrtn. turška leska okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna; zool. turška grlica grlica rumeno rjave barve s črno liso na zadnjem delu vratu, Streptopelia decaocto túrško prisl.: govoriti (po) turško ∙ sedeti po turško s prekrižanimi nogami v isti višini, kot je zadnjica; sam.: popiti turško s smetano turško kavo ♪
  17.      túš 4 -a m (ȗ) šport., pri rokoborbi položaj, ko se nasprotnik z lopaticami dotakne tal: po tušu sodnik prekine dvoboj / premagati nasprotnika s tušem ♪
  18.      tušíranje 1 -a s (ȋ) glagolnik od tuširati1: tuširanje načrta / tuširanje ležajev ♪
  19.      tušírati 1 -am nedov. in dov. (ȋ) 1. risati, prekrivati s tušem: tuširati načrt 2. ličiti s tušem: tuširati trepalnice 3. teh. delati vidna izbokla mesta na kovini s tuširno ploščo in jih z glajenjem, strganjem prilagoditi kakemu strojnemu delu glede na gladkost, obliko: tuširati ležaj tečaja tušíran -a -o: tuširana risba ♪
  20.      tušírati 3 -am dov. in nedov. (ȋ) šport., pri rokoborbi premagati tako, da se nasprotnik z lopaticami dotakne tal: tuširati nasprotnika ♪
  21.      tuzémski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na ozemlje, dežele tostran državne meje: tuzemski transport; inozemski in tuzemski / tuzemski izdelki domači izdelki ♪
  22.      tvár  -í ž (ȃ) knjiž. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa; snov: spreminjati tvar / mrtva, živa tvar ♪
  23.      tvíd  -a m (ȋ) groba, težka volnena tkanina za športne suknjiče in plašče: kupiti svetlo rjav tvid; krilo, plašč iz tvida / ekspr. bila je v tvidu oblečena v tvidasto oblačilo ♪
  24.      tvíst  tudi twíst -a [tvist] m (ȋ) živahen ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Amerike: plesati tvist; rumba, samba in tvist // skladba za ta ples: igrati tvist ♪
  25.      tvój  tvôja -e zaim. (ọ́ ó) 1. izraža svojino ogovorjenega, gledano s stališča govorečega: tvoj avtomobil, dom; blago je tvoje, ne moje / neprav. daj mi tisto tvojo knjigo svojo / tvoj obraz; tvoje roke 2. izraža splošno pripadnost ogovorjenemu: tvoja krivda, trmoglavost / bil sem v tvojih letih, ko sem se poročil / tvoj poklic // izraža razmerje med ogovorjenim in okolico: tvoj položaj je dober; tvoja čast je ogrožena; tvoja navzočnost me hrabri / ekspr. kako boš to naredil, je tvoja stvar 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do ogovorjenega: tvoj mož, otrok / tvoj delavec / kot pozdrav na koncu pisma: lepo te pozdravlja Tvoj (tvoj) Peter; vedno Tvoja (tvoja) Urša 4. izraža izhajanje od ogovorjenega: tvoj dar / tvojega pisma bodo veseli / tvoj nasvet, ukaz 5. pog. izraža (stalno) povezanost z ogovorjenim: tvoj avtobus že prihaja 6. v medmetni rabi, v zvezi s ti izraža čustven, navadno negativen odnos do ogovorjenega: pritoževala se je: Ti in tvoj šport; ti in tvoje ribe ● tvoj čas šele prihaja čas, ko boš uspel, se uveljavil; pog. ona ni tvoj tip ne ustreza tvojemu okusu, tvojim predstavam; tvoja kava je dobra kava, ki jo ti skuhaš; pog. če bi bil jaz na tvojem mestu, bi naredil drugače če bi se mi zgodilo, kar se je tebi, bi naredil drugače; evfem. on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje ni pošten, krade; tvoja glava, tvoj svet stori, odloči se po svojem preudarku; prisl.: po tvoje že ne bomo delali; želela je, da bi bilo po tvoje da bi upoštevali tvoj nasvet, predlog; sam.: pog. tvoj ne hodi več v službo tvoj mož; pog. tvojim je bilo pri nas všeč tvojim sorodnikom; pog. tvoja pa odlično kuha tvoja žena; pri hiši ni nič tvojega ni tvoje lastnine; pog. prav, naj bo po tvojem po tvojem mnenju; prim. vajin, vaš ♪

   8.251 8.276 8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA