Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RT (6.297-6.321)


  1.      prevál  tudi prevàl -ála m (ȃ; ȁ á) 1. šport. obrat telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: narediti preval / preval letno skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej; preval naprej, nazaj; preval iz kleka 2. knjiž. prelomnica, mejnik: to je bil važen preval v njenem življenju / deloval je na prevalu dveh stoletij prehodu, prelomu ♪
  2.      prevára  -e ž (ȃ) 1. dejanje, s katerim kdo z določenim namenom zavede koga v zmoto: njegova prevara ni uspela; nasesti prevari; odkriti prevaro; drobne prevare / trgovati brez prevare; s prevaro pridobiti koga za svoje načrte 2. ekspr. zmota, zabloda: spoznal je svojo prevaro / živeti v prevari 3. psih., s prilastkom zaznava, ki ne ustreza resničnemu stanju stvari: slušna prevara; vidna prevara / čutna prevara 4. glagolnik od prevarati: igralci so se dogovorili o prevari nasprotnika / žena se je naveličala moževih prevar ♪
  3.      prevèč  prisl. (ȅ) 1. izraža količino ali mero, ki je večja, kot ustreza a) s samostalniško besedo: preveč denarja ima, pa zapravlja; preveč hudega je doživel, da bi bil srečen; preveč vas je prišlo; ima vsega preveč; elipt. preveč je naložil na voz b) z glagolom: preveč govori, pa premalo dela; preveč sedi, zato je bolan / to je preveč; deset dinarjev je preveč plačal; tisoč je dosti preveč; ekspr. previdnosti ni nikoli preveč / kot vljudnostna fraza ali zahtevam preveč, če te prosim za uslugo 2. izraža stopnjo, ki je višja, kot ustreza: ni zdrava, preveč je bleda; pot je preveč strma; ta naloga je za začetnika preveč zahtevna; ekspr. ti ljudje so zelo gostoljubni, še preveč / preveč daleč je do doma, da bi šel peš; ne grem na sprehod, preveč je mraz / ekspr.: preveč je možaka v njem, da bi popustil; preveč optimist je, da bi bil previden / preveč hiteti, se truditi; ekspr. vse preveč skrbi zanjo 3. ekspr., navadno okrepljen izraža zelo veliko mero, stopnjo: dekle je lepo, preveč lepo; fant je kar preveč priden; (vse) preveč utrujen je, kar kleca / kot vljudnostna fraza hvala, preveč ste prijazni 4. ekspr., v nikalnih stavkih izraža majhno mero, stopnjo: njemu se ne sme preveč verjeti; me ne zanima preveč / pohiti, nimamo preveč časa; z obleko ni preveč zadovoljna 5. evfem. izraža nezadostno stopnjo: to dekle ni ravno preveč lepo; nisi preveč priden ● ekspr. nazadnje mu je le bilo preveč in je odšel se je naveličal, se je razjezil; ekspr. kar je preveč, je preveč izraža nedopustnost česa; pog. to razburjenje je bilo preveč zanj ga je zelo prizadelo; je povzročilo njegovo smrt; ekspr. to je pa že več kot preveč izraža nejevoljo, zavrnitev; pog., ekspr. ne upa se nadenj, preveč ga je zanj ne upa se spoprijeti z nasprotnikom, ker je ta tako močen; pog. preveč ga je predebel je; ekspr. denarja ima več kot preveč zelo veliko; ekspr. ali sem kaj preveč rekel kaj neprimernega, žaljivega; pog. kdaj bo prišel? Preveč me vprašate ne vem, kdaj bo prišel; obljubiti in dati je preveč obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje; kar je preveč, še s kruhom ni dobro če je v čem presežena prava mera, ni koristno ♪
  4.      prevelíčati  -am dov. (ȋ) knjiž. dati, pripisati čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici: preveličati literarno vrednost dela; preveličati uspehe prevelíčan -a -o: preveličani športni uspehi; v poročilu so ti dosežki preveličani ♪
  5.      preveličevánje  -a s (ȃ) glagolnik od preveličevati: preveličevanje športnih zmag; preveličevanje iz vljudnosti / preveličevanje človekovih slabih lastnosti / brez preveličevanja lahko trdim, da je naloga zelo težka brez pretiravanja ♪
  6.      prevetroválen  -lna -o prid. (ȃ) prezračevalen: prevetrovalna odprtina / prevetrovalna naprava ♪
  7.      prevéz  -i in -í ž (ẹ̑) nar. belokranjsko po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže ali pusti prost; šparon: obrezati trto na prevez ♪
  8.      prevézati  in prevezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. namestiti, dati vrv, trak okrog česa: prevezati darilo s trakom; prevezati škatlo z vrvico / prevezati žilo / prevezati komu oči z ruto zavezati 2. (na novo) obvezati: prevezati ranjencu roko / prevezati rano ◊ med. prevezati ud nekdaj tesno namestiti prevezo nad ranjenim mestom zaradi preprečitve krvavitve; obrt. prevezati staro knjigo na novo zvezati; ptt prevezati narediti, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom prevézan -a -o: prevezana roka; zavitek, prevezan z vrvico ♪
  9.      prevléči  -vléčem dov., prevléci prevlécite in prevlecíte; prevlékel prevlékla (ẹ́) 1. narediti, da je kaj na (vsej) površini: naslanjače so prevlekli z žametom; prevleči odbijače z gumo; prevleči predmete s tanko plastjo emajla; prevleči s tapetami / prevleči blazino preobleči; prevleči cesto z asfaltom asfaltirati; prevleči z zlatom pozlatiti; pren. svoje besede je prevlekel z ironijo // z oslabljenim pomenom nastopiti, pojaviti se na kaki površini: oblaki so prevlekli nebo / lice mu je prevlekla žalost 2. z vlečenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: čolne so morali prevleči na drugo stran otoka; ker so konji omagali, so topove prevlekli vojaki / ekspr. ves cement za hišo je prevlekel na svojem hrbtu prenesel, znosil 3. nar. prebranati: prevleči travnik ● ekspr. veliko dima je prevlekel v svojem življenju pokadil je veliko tobaka; skico mora še prevleči odebeliti črte, črke, navadno s tušem ◊ obrt. prevleči petljo nespleteno petljo potegniti čez spleteno prevléči se ekspr. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: prevleči se skozi grmovje / prevleči se skozi odprtino ● star. ta nevihta se bo hitro prevlekla minila, se končala; nebo se je prevleklo z oblaki pooblačilo se je; rana se je že prevlekla s kožico na njej se je naredila kožica prevléčen -a -o: z usnjem prevlečeni naslanjači; ribnik je prevlečen z ledom; prevlečena petlja; s cinkom prevlečena pločevina; sivo prevlečeno nebo ∙ ekspr. brada je vsa prevlečena s srebrnimi nitkami prepredena ♪
  10.      prevóhati  -am dov. (ọ̑) 1. popolnoma, v celoti ovohati: pes je prevohal ves vrt 2. ekspr. preiskati, pregledati: vso hišo so prevohali, ne da bi bili kaj našli; prevohal mu je žepe ♪
  11.      prevòz  -ôza m (ȍ ó) glagolnik od prevoziti ali prevažati: zdravnik je odredil prevoz v bolnico; poskrbeti za prevoz; prevoz blaga, potnikov; prevoz po železnici; stroški prevoza / prevoz križišča / avtomobilski, ladijski, letalski prevoz; javni, lokalni, medkrajevni, tranzitni prevoz / šolski prevoz prevoz učencev v šolo in domov / zvoziti ves pesek v petih prevozih ∙ pog. njega ne bo, ker nima prevoza možnosti za prevoz ♦ žel. oprtni prevoz prevoz tovornjakov in prikolic s tovorom po železnici ♪
  12.      prevráčati  -am nedov. (ā ȃ) 1. spreminjati lego, položaj česa: po nerodnosti prevračati posodo; razgrajači so prevračali stebričke v parku; na travi sta se igrala in prevračala dva psička / burja prevrača avtomobile; ob močnem vetru so se čolni prevračali / avtomobil se je prevračal po strmini 2. spreminjati lego, položaj česa tako, da se premika okoli daljše osi ali v krogu; obračati: prevračati odojka na ražnju / bolnika morajo prevračati s hrbta na bok; stokajoč se prevrača po postelji 3. ekspr. spreminjati, predrugačevati: domišlja si, da prevrača svet / prevračati načrte, sklepe / prevračati resnico ● ekspr. ne prevračaj besed razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; prevračati kozolce delati obrate telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; star. hropel je in prevračal oči obračal; rad je izpodnašal in prevračal sošolce z določenimi gibi povzročal, da so padali prevráčati se knjiž., navadno s prislovnim določilom izraža prehajanje v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obračati se: položaj se prevrača v našo korist / vreme se prevrača spreminja prevračáje star.: skakal je v vodo, prevračaje se v zraku prevračajóč -a -e: ljudje so bežali iz dvorane, prevračajoč klopi in stole ♪
  13.      prevràt  -áta m (ȁ á) 1. navadno s prilastkom hitra, velika, navadno nasilna sprememba, zlasti v družbenem ali političnem življenju: narediti prevrat; poskus prevrata; čas po prevratu / ob prevratu leta 1918 nastala jugoslovanska država / oblast je prevzel z državnim prevratom udarom / družbeni, politični, socialni, vojaški prevrat 2. nav. ekspr. hitra, velika sprememba na kakem področju človekovega delovanja: z uvedbo oljne tehnike je nastopil v slikarstvu prevrat; prevrat v mišljenju ● zastar. vse bi rad hitro naredil, ta prevrat ta lahkomiselni, vihravi človek ◊ šport. sklonjeno narejen premet ♪
  14.      prevréči  -vŕžem dov., prevŕzi prevŕzite in prevrzíte; prevŕgel prevŕgla (ẹ́ ȓ) 1. spremeniti lego, položaj česa; prevrniti: vihar je prevrgel kozolec; prevrgla je stol; konj se je splašil in prevrgel voz // z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: sunil ga je in ga prevrgel v sneg / udarec jo je prevrgel 2. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli daljše osi ali v krogu; obrniti: ponesrečenca so prevrgli na hrbet; prevrgel se je na postelji 3. ekspr. nahitro spremeniti, predrugačiti: domišlja si, da bo prevrgel svet / njegova smrt je popolnoma prevrgla njeno življenje / prevreči prepričanje; nenadoma je prevrgel svoj sklep 4. redko hitro, sunkovito spraviti kaj z enega mesta na drugo; premetati: vojaki so jim vse prevrgli / pri preiskavi so prevrgli vse stanovanje prizadevno preiskali, pregledali // narediti, da postane kdo drug deležen česa; preložiti: prevreči dolžnosti, skrbi na druge ● star. nemudoma sta prevrgla jezik začela govoriti v drugem jeziku; knjiž. prevreči pogovor drugam zasukati prevréči se knjiž., v zvezi z v spremeniti se, zlasti v kaj slabšega; sprevreči se: žalost se je prevrgla v bolezen; smeh se je prevrgel v jok; veter se prevrže v vihar ● publ. četa se je prevrgla v sosednjo vas premaknila, premestila; knjiž. veter se je prevrgel obrnil; star. vreme se bo prevrglo spremenilo prevŕžen -a -o: drugam prevržene skrbi ∙ star. zadišalo je po mokri prevrženi zemlji preorani ♪
  15.      prevrélka  -e ž (ẹ̑) vrtn. tekočina za zalivanje rastlin, nastala z naravnim vrenjem živalskih iztrebkov v vodi: prevrelka iz kurjakov ♪
  16.      prevzdígniti  -em dov. (í ȋ) redko dvigniti, vzdigniti: prevzdignil je še eno desko in našel, kar je iskal / bolnik je prosil, naj ga prevzdignejo ♦ igr. prevzdigniti karte pri mešanju dati spodnje karte na zgornje prevzdígniti se pri dviganju česa težkega se poškodovati: prevzdignil se je pri delu; pazi, da se ne prevzdigneš ♪
  17.      prevzèm  -éma m (ȅ ẹ́) glagolnik od prevzeti: ob prevzemu blaga so ugotovili več pomanjkljivosti / prevzem tujih besed / zapisnik o prevzemu in predaji predsedniške funkcije / prevzem oblasti, poveljstva / prevzem odgovornosti ◊ teh. tehnični prevzem strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, pri katerem se ugotavlja skladnost izvedbe z odobrenim načrtom ♪
  18.      prevzéti  -vzámem dov., prevzêmi prevzemíte; prevzél; nam. prevzét in prevzèt (ẹ́ á) 1. začeti imeti, kar je komu namenjeno: prevzeti blago, material; prevzeti pismo za soseda; zaboj je prevzel v skladišču / ladja prevzame tovor // začeti imeti, kar ima tudi kdo drug: prevzeti besedo iz tujega jezika; priseljenci so kmalu prevzeli njihov jezik in kulturo; prevzeti mišljenje, navade koga // začeti skrbeti za koga: po hčerini smrti je otroke prevzela njena mati; ponesrečenca je po prevozu v bolnico prevzel zdravnik / pritekel je služabnik in prevzel konja 2. opraviti uradni postopek ob začetku opravljanja kake funkcije: bili smo navzoči, ko je prevzel posle // začeti opravljati kako funkcijo, dejavnost: kdo bo prevzel to delo; prevzeti dolžnosti, gospodinjstvo, naloge; prevzel je novo funkcijo; prevzeti obveznosti po kom, za kom; prevzeti stražo / prevzeti pokroviteljstvo nad kongresom; prevzeti vlogo Jermana / prevzeti delavnico po očetu; prevzeti grunt postati njegov gospodar 3. z dajalnikom povzročiti, da kdo česa ne dobi, nima več: prijateljica ji je prevzela fanta 4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: sinova bolečina jo je prevzela; njen jok ga je prevzel; brezoseb. zelo ga je prevzelo, ko je izvedel za nesrečo b) občudovanje: ta igra gledalce prevzame; njena ljubkost ga je prevzela; skalnati vrhovi so jih prevzeli c) vnemo: raziskovalno delo ga je prevzelo, da ni mislil na nič drugega // zelo vplivati na počutje: vino jih je prevzelo; oster zrak ga je prevzel 5. z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: dvom, groza, strah, žalost prevzame koga; nenadoma ga je prevzelo kesanje; prevzela jih je omotica postali so omotični ● ekspr. dekle ga je vsega prevzelo začutil je veliko ljubezensko naklonjenost do nje; nar. ta dišava v jedi vse prevzame ima močnejši okus, vonj kot druge dišave v njej; ekspr. dozdaj mu nobena ženska ni prevzela srca nobene ženske ni ljubil; knjiž. zdaj je prevzel besedo oče začel govoriti za kom; ekspr. prevzeti krivdo, odgovornost biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; publ. oblast je prevzela vojska v državi je nastopila vojaška vlada; publ. za atentat je prevzela odgovornost neka teroristična organizacija izjavila je, da je organizirala, izvedla atentat; prevzeti (plesalko) med plesom prositi za ples plesalko, ki že s kom pleše; publ. na igrišču so zdaj prevzeli pobudo gostje so postali uspešnejši; ko je učitelj zbolel, je kolegica prevzela pouk začela poučevati razred, postala razredničarka ◊ igr. prevzeti soigralcu vzetek; šport. prevzeti štafetno palico sprejeti jo na določenem mestu od prejšnjega udeleženca štafete prevzéti se postati prevzeten, ošaben: preveč so jo hvalili, pa se je prevzela; bil je najboljši dijak, vendar se ni prevzel; slaven človek se rad prevzame prevzét -a -o: iz drugih jezikov prevzete besede; prevzete dolžnosti, funkcije; biti prevzet od dela, novih idej; prevzet od strahu ♪
  19.      prezasédenost  -i ž (ẹ̑) prevelika zasedenost: prezasedenost vrtca ♪
  20.      prezgódaj  prisl. (ọ̑) preveč zgodaj: zeha se mi, najbrž sem prezgodaj vstal / v povedni rabi prezgodaj je, ljudje še spijo / sneg je letos prezgodaj zapadel; deset minut prezgodaj smo prišli / prezgodaj umrli slikar ki je umrl (razmeroma) mlad / v osmrtnicah mnogo prezgodaj nas je zapustila naša sodelavka ● ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; ekspr. prezgodaj si se veselil kar si pričakoval, se ni izpolnilo ♪
  21.      prezgóden  -dna -o prid. (ọ̄) preveč zgoden: danes si prezgoden; prezgodni ste za gledališče / ekspr. prezgodni potniki so postajali po peronu potniki, ki so bili prezgodni / prezgodna smrt; prezgodno staranje; prezgodno upanje, veselje / prezgoden odhod vlaka; prezgodna plima ♪
  22.      prezgódnji  -a -e prid. (ọ̄) preveč zgodnji: danes ste prezgodnji / prezgodnji sneg; prezgodnja smrt; prezgodnja zima; prezgodnje upanje / prezgodnja plima / prezgodnji porod ♪
  23.      prezimítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prezimiti: v tem času si rastlina nabira moči za prezimitev; pripraviti vrtnice za prezimitev / nasveti za prezimitev rastlin, živali ♪
  24.      prezímiti  -im dov. (ȋ ȋ) prebiti, preživeti zimo: prezimili so v letovišču ob jezeru / posevki dobro, slabo prezimijo / ta kolerabica brez škode prezimi na vrtu // preh. omogočiti čemu, da se ohrani čez zimo: upoštevati nasvete, kako prezimiti posamezne vrste rastlin / ohrovt prezimimo v zračnem in hladnem prostoru; čebulček je dala prezimit na podstrešje / prezimiti ladje ♪
  25.      prezír  -a m (ȋ) 1. zelo negativen odnos do koga, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti: takega prezira ni zaslužil; čutiti, kazati prezir do koga / s prezirom je gledal nanj; na njihova vprašanja je odgovarjal s prezirom 2. glagolnik od prezirati: prezir hudobije / prezir mu je vračal s pomilovanjem ● knjiž. svojega prezira do smrti ne skriva ne skriva, da se je ne boji; knjiž. zelo odkrito kaže svoj prezir do predpisov jih ne upošteva, se ne meni zanje; knjiž., ekspr. sam je prispeval prezira vredno malo zelo malo ♪

   6.172 6.197 6.222 6.247 6.272 6.297 6.322 6.347 6.372 6.397  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA