Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RT (526-550)



  1.      nèkonvertibílnost  -i ž (-) fin. lastnost, značilnost nekonvertibilnega: nekonvertibilnost valut / odpravljati nekonvertibilnost
  2.      nènačŕten  -tna -o prid. (-) ki ni načrten: nenačrtna gradnja; nenačrtno izkoriščanje gozdov; nenačrtno razdeljevanje; njegovo šolanje je bilo nenačrtno / nenačrtno gospodarstvo / nenačrtno srečanje nènačŕtno prisl.: nenačrtno graditi; turizem se je razvijal nenačrtno
  3.      nènačŕtnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nenačrtnega: nenačrtnost proizvodnje
  4.      nèodpŕt  -a -o prid. (-) ki (še) ni odprt: na mizi je ležal kup neodprtih pisem / cveti so še neodprti ◊ gozd. neodprti gozd gozd, katerega izkoriščanje je zaradi pomanjkanja prometnih povezav nemogoče, neekonomično
  5.      nèoportún  -a -o prid. (-) knjiž. neprimeren, neumesten: neoportuno dejanje; pogajanja so opustili, ker so se jim zdela neoportuna
  6.      nèpártijec  -jca m (-á) publ. kdor ni član Zveze komunistov Jugoslavije ali (komunistične) partije: na sejo so povabili tudi nepartijce
  7.      nèpártijski  -a -o prid. (-á) nanašajoč se na nepartijce: nepartijske organizacije / nepartijski časopisi
  8.      nèpodpŕt  -a -o prid. (-) ki ni podprt: padel je z nepodprte lestve / njegov predlog je ostal nepodprt
  9.      nèpredŕt  -a -o prid. (-) ki ni predrt: nepredrta žoga / nepredrti mehur na nogi se mu je ognojil
  10.      nesmŕten  -tna -o prid. () 1. ekspr. zelo slaven, čaščen: nesmrten pisatelj, umetnik / nesmrtne stvaritve / nesmrtna slava neminljiva / za to ima nesmrtne zasluge zelo velike 2. knjiž. neumrljiv: nihče ni nesmrten nesmŕtno prisl.: nesmrtno se proslaviti
  11.      nesmŕtnica  -e ž () ženska oblika od nesmrtnik
  12.      nesmŕtnik  -a m () nav. ekspr. 1. zlasti v francoskem okolju član akademije: Voltaire in drugi nesmrtniki / Finžgar je bil sprejet med naše nesmrtnike 2. zelo slaven, čaščen človek, zlasti umetnik: s svojimi romani se je uvrstil med nesmrtnike
  13.      nesmŕtnost  -i ž () ekspr. lastnost, značilnost nesmrtnega: nesmrtnost umetnikovih del / s to iznajdbo si je zagotovil nesmrtnost
  14.      nèšpórten  -tna -o prid. (-ọ̑) ki ni športen: tekmovanje v Planici je opisal tudi z nešportne strani / nešportna poteza; nešportno vedenje igralcev / nešportni ribolov
  15.      nèzapŕt  -a -o prid. (-) ki ni zaprt: nezaprta okna, vrata / nezaprto pismo / ekspr. rad ga je imel zaradi njegove nezaprte narave odkrite
  16.      nèzastŕt  -a -o prid. (-) ki ni zastrt: nezastrto okno / z oblaki nezastrto, jasno nebo / pogled na hribe je bil kljub novim stavbam nezastrt / knjiž. v povesti izpoveduje pisatelj svojo nezastrto človečnost
  17.      nótranjepártijski  tudi notránjepártijski -a -o prid. (ọ́-á; -á) nanašajoč se na notranje zadeve partije: premagovati notranjepartijske krize / notranjepartijsko delo
  18.      občŕtati  -am dov.) narediti (sklenjeno) črto, črte okrog česa: občrtati slabo odtisnjena mesta; občrtati s svinčnikom; pren. usta mu je občrtala surovost // zaznamovati s črto, črtami robove česa: občrtati ploskev, na kateri bo risba / ekspr. svetloba je občrtala obzorje
  19.      občrtávati  -am nedov. () delati (sklenjeno) črto, črte okrog česa: občrtavati neznane besede v besedilu občrtávati se kazati se v obrisih: dekliška postava se je občrtavala v mraku
  20.      občrtováti  -újem nedov.) občrtavati: občrtovati zanimivejše odstavke
  21.      obŕt  -a m () zastar. obrt ž: razvoj obrta / s svojim obrtom veliko zasluži
  22.      obŕt  -i tudiž () 1. gospodarska dejavnost, ki opravlja storitve in v manjših količinah predeluje, proizvaja: pospeševati obrt; razvoj obrti / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; dodatna ali popoldanska obrt ki jo opravlja zaposleni občan v prostem času; družbena, zasebna obrt; storitvena obrt; umetna obrt s težiščem na umetniškem oblikovanju posameznih predmetov // s prilastkom področje v taki dejavnosti: kovaška, mlinarska, slaščičarska obrt 2. opravljanje storitev in predelovanje, proizvajanje v manjših količinah: izučiti se obrti; dobro obvladati mizarsko obrt; opustiti obrt // ekspr. opravljanje določenega dela sploh, zlasti na umetniškem, znanstvenem področju: ta režiser (dobro) obvlada svojo obrt; pisateljska obrt 3. pravica do opravljanja take dejavnosti: imeti obrt; vzeli so mu obrt / odjaviti obrt
  23.      obŕtec  -tca m () anat. izbokli del stegnenice ob kolku: mali, veliki obrtec ♦ zool. del noge pri žuželkah med kolčkom in stegnom
  24.      obŕten  -tna -o prid. () nanašajoč se na obrt: a) obrtna dejavnost; obrtna storitev / obrtna delavnica; obrtna zadruga; obrtno podjetje / obrtni izdelki / obrtni davek davek od obrtne dejavnosti; poljud. obrtni list dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti b) obrtni del filmske umetnosti; obvladati obrtno stran pisanja ◊ šol. obrtna nadaljevalna šola do 1945 poklicna šola obŕtno prisl.: obrtno se ukvarjati z mizarstvom
  25.      obŕtnica  -e ž () knjiž. obrtni list: odvzeti komu obrtnico; izdaja obrtnice

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA