Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RT (497-521)
- mrtvoúdnost -i ž (ū) star. ohromelost, hromost: trpeti zaradi mrtvoudnosti / duhovna mrtvoudnost ♪
- načŕt -a m (ȓ) 1. kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo: načrt se je uresničil; držati se načrta; delati, imeti, narediti načrt; dokončen, neizvedljiv, podroben načrt; načrt za beg, potovanje; ima pripombe k načrtu / dolgoročni, kratkoročni gospodarski načrt; finančni načrt / delo poteka po načrtu; zmedel se je, ker to ni bilo v načrtu // kar vnaprej določa, koliko dela mora biti v določenem času opravljenega: doseči, izpolniti načrt; preseči proizvodni načrt za deset odstotkov / letni, tedenski načrt 2. nav. mn. kar kdo namerava, želi narediti,
uresničiti: ima daljnosežne, velike načrte; ekspr. kuje nove načrte za prihodnost / ekspr. njegov življenjski načrt je, da postane zdravnik 3. osnutek, predlog: predložiti načrt v razpravo; načrt ustave, zakona / objavili so načrt njegovega nedokončanega romana / repertoarni načrt 4. grafični prikaz kakega objekta, področja: izdelati, izrisati, kopirati, risati načrt; načrt narisa, tlorisa; načrt za hišo, stroj / gradbeni, montažni načrt; načrt v merilu 1 : 200 / kupiti načrt mesta zemljevid ● kakšne načrte imate za nedeljo kako jo nameravate preživeti; ekspr. očetova smrt mu je prekrižala načrte povzročila, da jih ni mogel uresničiti; ekspr. še marsikaj ima v načrtu misli, namerava narediti; ekspr. s sinom je imel velike načrte upal, pričakoval je, da bo dosegel pomemben položaj, uspeh; ekspr. sami načrti so ga kar naprej dela načrte, uresniči jih pa ne; ekspr. to je človek brez načrtov nič ne misli na prihodnost ◊ arhit. glavni načrt navadno v večjem merilu, ki natančno podaja videz in ceno gradbenega objekta; idejni načrt navadno v manjšem merilu, ki približno podaja videz in ceno gradbenega objekta; situacijski načrt ki prikazuje položaj gradbenega objekta glede na druge objekte, meje parcele; geod. katastrski načrt načrt zemljišč na določenem območju z mejami, znaki za kulture in parcelnimi
številkami; šol. učni načrt ki za učne predmete šol določene stopnje predpisuje, določa vsebino, obseg učne snovi; urb. urbanistični načrt ki splošno, okvirno določa zazidalne in proste površine večjega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo; zazidalni načrt ki podrobno določa zazidalne in proste površine manjšega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo ♪
- načŕtati -am dov. (ŕ r̄) 1. geom. s črtami narediti kaj, navadno po določenih podatkih: načrtati krog, trikotnik // knjiž. narisati: načrtati diagram, razpredelnico / načrtati drevesa, hišo 2. star. opisati, orisati: govornik je načrtal njeno življenjsko pot / člankar je načrtal politične razmere / načrtati si prizor svidenja predstavljati si, zamišljati si načŕtan -a -o: načrtan geometrijski lik; realistično načrtane razmere ♪
- načrtávanje -a s (ȃ) redko risanje: načrtavanje mreže, razpredelnice ♪
- načrtávati -am nedov. (ȃ) redko risati: načrtavati diagram, mrežo ♪
- načŕten -tna -o prid. (ȓ) ki poteka po načrtu: načrtna akcija, proizvodnja; načrtno zdravljenje; njegovo delovanje, opazovanje je načrtno / načrtno gospodarstvo / knjiž. v svojem ravnanju ni načrten dosleden načŕtno prisl.: načrtno se lotiti česa, ukvarjati se s čim; postopoma, toda načrtno naseljevati, pogozdovati / ekspr. načrtno mu ugovarjajo vztrajno, kar naprej ♪
- načŕtnost -i ž (ȓ) lastnost, značilnost načrtnega: načrtnost dela, pouka, proizvodnje / z načrtnostjo in vztrajnostjo se da marsikaj doseči / v njegovem govorjenju je slutila načrtnost določen cilj, namen ♪
- načŕtoma prisl. (ȓ) star. načrtno: načrtoma delati kaj / načrtoma ga preganjajo ♪
- načrtoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor zasnuje, izdela načrt za kak objekt, področje: načrtovalci avtocest, mest; načrtovalec zgradbe projektant / načrtovalci in tehnični risarji / urbanistični načrtovalec // publ. kdor vnaprej razmišlja o čem in predlaga, določa ustrezne ukrepe: načrtovalec zunanje politike / načrtovalec proizvodnje / načrtovalec prihodnosti ♪
- načrtoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na načrtovanje: načrtovalni biro, oddelek / načrtovalni posvet; načrtovalna politika ♦ geom. načrtovalna naloga naloga, ki se rešuje z načrtovanjem, risanjem ♪
- načrtovánje -a s (ȃ) glagolnik od načrtovati: načrtovanje geometrijskih likov / načrtovanje industrijskih mest, objektov / načrtovanje potovanja mu je vzelo precej časa / ukvarjajo se z načrtovanjem proizvodnje, denarnega prometa / načrtovanje prihodnosti ◊ ekon. mrežno načrtovanje nauk o načrtovanju velikih del; med. načrtovanje rojstev vnaprejšnje določanje števila rojstev otrok; urb. urbanistično načrtovanje ♪
- načrtováti -újem nedov. (á ȗ) 1. geom. s črtami delati kaj, navadno po določenih podatkih: načrtovati krog, trikotnik // knjiž. risati: načrtovati razpredelnico / načrtoval mu je hišo v pesek 2. snovati, izdelovati načrt za kak objekt, področje: urbanisti načrtujejo novo naselje / načrtovati nov tip vozila / načrtovati zelenice // publ. vnaprej razmišljati o čem in predlagati, določati ustrezne ukrepe: načrtovati izobraževanje, potovanje / načrtovati milijon dinarjev prometa; načrtovati povečanje proizvodnje / načrtovati prihodnost // publ. misliti, nameravati narediti: na tem mestu so prvotno
načrtovali bolnico; s kakšnim predmetom je obtoženi načrtoval uboj / že dolgo načrtuje nakup novega stroja načrtován -a -o: načrtovani objekti; načrtovana proizvodnja ♦ soc. načrtovana nosečnost nosečnost, katere začetek se zavestno določa, izbira z uporabo kontracepcijskih sredstev ♪
- napŕtati -am dov. (r̄) redko naprtiti: naprtala je oba nahrbtnika / naprtati komu dajatve ♪
- napŕtiti -im dov. (ŕ r̄) 1. nadeti na hrbet: naprtiti nahrbtnik, vrečo 2. ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: naprtili so mu odgovorno delo; to predavanje bodo naprtili njemu / naprtiti komu dajatve, povračilo stroškov // napraviti, da je kdo dolžen skrbeti za koga: naprtili so ji otroka; naprtil si je številno družino // napraviti, da je kdo v določenem stanju: z lahkomiselnim ravnanjem so mu naprtili bolezen; naprtiti komu pomanjkanje; s tem dejanjem si je naprtil krivdo za neuspeh 3. ekspr. pripisati, prisoditi: naprtili so mu najslabše lastnosti / naprtiti komu tatvino, zločin ♪
- naprtováti -újem nedov. (á ȗ) ekspr. 1. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: naprtovati komu preveč dela 2. pripisovati, prisojati: naprtoval jim je najslabše lastnosti / tajil je to dejanje in ga naprtoval drugim ♪
- nárt -a m (ȃ) anat. del noge pod gležnjem: stopil mu je na nart / boli ga v nartu ♪
- nárteks -a m (ȃ) arhit. pokrito preddverje pri bizantinskih, starokrščanskih ali drugih cerkvah ♪
- nárten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nart: nartne kosti / nartni del čevlja; nartni jermen pri sandalih ♪
- nártnica -e ž (ȃ) anat. vsaka od sedmih kosti v nartu ♪
- nártnik -a m (ȃ) nav. mn., zool. majhne, na Malajskih in Filipinskih otokih živeče polopice z zelo velikimi očmi in zelo podaljšanimi nartnimi kostmi, Tarsioidae: loriji, lemurji, makiji in nartniki ♪
- navŕtanje -a s (r̄) glagolnik od navrtati: navrtanje deske ♪
- navŕtati -am dov. (r̄) 1. z vrtanjem narediti luknjo, luknje: navrtati desko, sod; navrtati s svedrom / navrtal je preveč lukenj 2. z vrtanjem načeti: desko je samo navrtal / navrtali so mu čoln, da se je potopil 3. publ. z vrtanjem priti do česa: navrtati nafto, vodo / navrtati nov vrelec; pren., ekspr. navrtal je nov vir dohodkov ∙ pog. navrtati koga za denar z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem pripraviti koga, da dá denar navŕtan -a -o: navrtana stena ♪
- navrtína -e ž (í) redko kar je navrtano v kaj: navrtina v deblu ♪
- nažŕtost -i ž (ȓ) nizko sitost, prenasičenost: ves zavaljen je in brez sape od same nažrtosti ♪
- neándertalec -lca [der in dǝr] m (á) antr. pripadnik izumrlega rodu človečnjakov iz mlajšega pleistocena: najdišče neandertalcev ♪
372 397 422 447 472 497 522 547 572 597