Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RT (476-500)


  1.      mŕtvečev  -a -o [vǝč] (ȓ) pridevnik od mrtvec: mrtvečev obraz ♪
  2.      mrtvênje  -a s (é) glagolnik od mrtviti ali mrtveti: mrtvenje nog zaradi strahu / mrtvenje duha / mrtvenje tkiva ♪
  3.      mrtvéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati neobčutljiv, brezčuten: čutil je, kako mu roka po injekciji mrtvi / noge so ji mrtvele od strahu hromele 2. med. biti v stanju postopnega prenehavanja življenjskih procesov v delu organizma; odmirati: na tem mestu je tkivo začelo mrtveti ♪
  4.      mrtvíca  -e ž (í) 1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: ljudje so se vdajali mrtvici; zbuditi koga iz mrtvice // neobčutljivost, brezčutnost: mrtvica roke / premrlo telo in ude je prevzela mrtvica // med. bolezenska zaspanost: bil je v mrtvici; nastopanje mrtvice pri možganskem vnetju 2. čeb. mrtva čebela v panju, zlasti pri prezimovanju, zastrupitvi, zadušitvi: delavke odstranijo mrtvice; število mrtvic se je povečalo 3. agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: ločiti pri izkopavanju plodno zemljo in mrtvico / dati v posodo pri sajenju nekaj živice in nekaj mrtvice 4. struga ali rokav reke s stoječo vodo: loviti ribe v mrtvicah; navesti morebitna imena mrtvic in mlak ♪
  5.      mrtvíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) 1. knjiž. duševno otopel, ravnodušen, nedejaven: bil je šibek in mrtvičen // zastar. navidezno mrtev, napol mrtev: v jamo so zmetali mrtve in mrtvične vojake 2. redko ohromel, hrom: ena stran telesa mu je ostala mrtvična 3. redko zelo hud, hromeč: mrtvična groza, žalost / mrtvično spanje zelo globoko ◊ med. mrtvični krč tetanus ♪
  6.      mrtvíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od mrtvičiti: mrtvičenje organizacije / mrtvičenje samega sebe ♪
  7.      mrtvíčiti  -im nedov. (í ȋ) 1. redko delati kaj neobčutljivo, brezčutno; mrtviti: mraz ga je mrtvičil ♦ med. umetno povzročati neobčutljivost posameznih organov; mrtviti 2. knjiž. povzročati zmanjševanje dejavnosti, delavnosti: razmere ga tesnijo in mrtvičijo // ekspr. zelo ovirati, oteževati: protislovja mrtvičijo dejavnost organizacije; mrtvičiti osvobodilno gibanje 3. knjiž. zadrževati, premagovati: mrtvičiti čutnost, telesnost mrtvíčiti se 1. ekspr. mučiti se, trpinčiti se: mrtvičil se je v neodločnosti 2. rel. spokorno živeti, zatajevati se: v samostanu se je več let najstrožje mrtvičil ♪
  8.      mrtvíčnost  -i ž (ȋ) 1. knjiž. duševna otopelost, ravnodušnost, nedejavnost: dvigniti se iz zagrenjene mrtvičnosti; mrtvičnost družbe 2. med. neobčutljivost, brezčutnost: zastrupitev je poleg mrtvičnosti povzročila še bljuvanje ♪
  9.      mrtvíka  -e ž (í) knjiž. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo; trišlja: mrtvika in lovor ♪
  10.      mrtvílen  -lna -o prid. (ȋ) ki mrtvi: mrtvilna moč strahu / mrtvilni strup ♪
  11.      mrtvílo  -a s (í) 1. nav. ekspr. stanje, ko se dejavnost na kakem področju, mestu ne opravlja ali opravlja v zelo majhni meri: v banki, na cestah je bilo čutiti mrtvilo; kulturno, literarno mrtvilo; štiriletno mrtvilo v proizvodnji / zimsko mrtvilo 2. nav. ekspr. stanje brez volje do dejavnosti, udejstvovanja: ljudi se je polastilo mrtvilo; iztrgati koga iz mrtvila / vsaka teh pesmi je dokument mrtvila in zaostalosti okolja // slabš. ravnodušen, nedejaven človek: le za kaj bi se moglo navdušiti to mrtvilo; bil je pravo mrtvilo 3. knjiž. stanje brez življenja, brez živega: iz prvotnega mrtvila se je oblikovalo življenje; vračanje v vesoljno mrtvilo ♪
  12.      mrtvína  -e ž (í) 1. med. tkivo, v katerem so prenehali življenjski procesi; nekroza: izrezati mrtvino; velikost mrtvine na opečenem mestu / suha mrtvina pri kateri je tkivo izsušeno 2. knjiž., redko mrhovina: hraniti se z mrtvino ♪
  13.      mrtvíšče  -a s (í) zastar. 1. prostor, kjer je bilo veliko padlih, ubitih; morišče: bojišče je kmalu postalo mrtvišče 2. poginula žival: bivolja mrtvišča; črvi na mrtvišču ♪
  14.      mrtvíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj neobčutljivo, brezčutno: mraz ji je mrtvil roke / premočna svetloba mrtvi oči / srepi pogled kače jo je mrtvil hromil ♦ med. umetno povzročati neobčutljivost posameznih organov 2. knjiž. povzročati zmanjševanje dejavnosti, delavnosti: negotovost, nezadovoljstvo ga mrtvi / nesvoboda jim mrtvi duha in voljo // ekspr. zelo ovirati, oteževati: slabo vzdrževane ceste mrtvijo promet / mrtviti kritiko 3. knjiž. zadrževati, premagovati: mrtviti strasti mrtvèč -éča -e: mrtveči strah ♪
  15.      mrtvo...  prvi del zloženk nanašajoč se na mrtev: mrtvook, mrtvorojen ♪
  16.      mrtvorojèn  tudi mrtvorôjen -êna -o prid. (ȅ é; ó é) ki se rodi mrtev: mrtvorojen otrok; pren. mrtvorojene ideje; sam.: število mrtvorojenih ♪
  17.      mrtvorojênec  -nca m (é) mrtvorojen otrok: povečanje števila mrtvorojencev zaradi atomskih poskusov ♪
  18.      mŕtvost  tudi mrtvóst -i ž (ŕ; ọ̑) stanje, značilnost mrtvega: mrtvost roke / otresti se mrtvosti; mrtvost pogleda / mrtvost snovi ♪
  19.      mrtvoúd  -a m (ȗ) star. možganska kap: zadel ga je mrtvoud; umreti za mrtvoudom / mrtvoud ga je zadel v roko ima ohromelo roko zaradi možganske kapi ♪
  20.      mrtvoúden  -dna -o prid. (ū) star. ohromel, hrom: ostal je vse življenje mrtvouden; roke so ji ležale ob telesu kakor mrtvoudne / odsekati mrtvoudno vejo suho, odmrlo ♪
  21.      mrtvoúdnik  -a m (ȗ) star. ohromel, hrom človek: ozdraviti mrtvoudnika ♪
  22.      mrtvoúdnost  -i ž (ū) star. ohromelost, hromost: trpeti zaradi mrtvoudnosti / duhovna mrtvoudnost ♪
  23.      načŕt  -a m (ȓ) 1. kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo: načrt se je uresničil; držati se načrta; delati, imeti, narediti načrt; dokončen, neizvedljiv, podroben načrt; načrt za beg, potovanje; ima pripombe k načrtu / dolgoročni, kratkoročni gospodarski načrt; finančni načrt / delo poteka po načrtu; zmedel se je, ker to ni bilo v načrtu // kar vnaprej določa, koliko dela mora biti v določenem času opravljenega: doseči, izpolniti načrt; preseči proizvodni načrt za deset odstotkov / letni, tedenski načrt 2. nav. mn. kar kdo namerava, želi narediti, uresničiti: ima daljnosežne, velike načrte; ekspr. kuje nove načrte za prihodnost / ekspr. njegov življenjski načrt je, da postane zdravnik 3. osnutek, predlog: predložiti načrt v razpravo; načrt ustave, zakona / objavili so načrt njegovega nedokončanega romana / repertoarni načrt 4. grafični prikaz kakega objekta, področja: izdelati, izrisati, kopirati, risati načrt; načrt narisa, tlorisa; načrt za hišo, stroj / gradbeni, montažni načrt; načrt v merilu 1 : 200 / kupiti načrt mesta zemljevid ● kakšne načrte imate za nedeljo kako jo nameravate preživeti; ekspr. očetova smrt mu je prekrižala načrte povzročila, da jih ni mogel uresničiti; ekspr. še marsikaj ima v načrtu misli, namerava narediti; ekspr. s sinom je imel velike načrte upal, pričakoval je, da bo dosegel pomemben položaj, uspeh; ekspr. sami načrti so ga kar naprej dela načrte, uresniči jih pa ne; ekspr. to je človek brez načrtov nič ne misli na prihodnost ◊ arhit. glavni načrt navadno v večjem merilu, ki natančno podaja videz in ceno gradbenega objekta; idejni načrt navadno v manjšem merilu, ki približno podaja videz in ceno gradbenega objekta; situacijski načrt ki prikazuje položaj gradbenega objekta glede na druge objekte, meje parcele; geod. katastrski načrt načrt zemljišč na določenem območju z mejami, znaki za kulture in parcelnimi številkami; šol. učni načrt ki za učne predmete šol določene stopnje predpisuje, določa vsebino, obseg učne snovi; urb. urbanistični načrt ki splošno, okvirno določa zazidalne in proste površine večjega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo; zazidalni načrt ki podrobno določa zazidalne in proste površine manjšega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo ♪
  24.      načŕtati  -am dov. (ŕ r̄) 1. geom. s črtami narediti kaj, navadno po določenih podatkih: načrtati krog, trikotnik // knjiž. narisati: načrtati diagram, razpredelnico / načrtati drevesa, hišo 2. star. opisati, orisati: govornik je načrtal njeno življenjsko pot / člankar je načrtal politične razmere / načrtati si prizor svidenja predstavljati si, zamišljati si načŕtan -a -o: načrtan geometrijski lik; realistično načrtane razmere ♪
  25.      načrtávanje  -a s (ȃ) redko risanje: načrtavanje mreže, razpredelnice ♪

   351 376 401 426 451 476 501 526 551 576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA