Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RT (47-71)



  1.      artilêrec  -rca m () žarg. artilerist: bil je dober artilerec
  2.      artileríja  -e ž () vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice, topništvo: križarka ima dobro artilerijo; spopad med ladijsko in obalno artilerijo; protiletalska artilerija / lahka, težka artilerija // rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem: artilerija je napadala mesto; služiti vojake pri artileriji
  3.      artileríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na artilerijo, topniški: začeti napad z artilerijskim ognjem; topovi, havbice in drugo artilerijsko orožje / artilerijski polk; artilerijski polkovnik; artilerijska oficirska šola
  4.      artileríst  -a m () vojak artilerijske enote, topničar: artilerist je do zadnje granate ostal pri topu
  5.      artíst  -a m () 1. kdor nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: bil je artist in akrobat; nastop potujoče skupine artistov; življenje cirkuških artistov 2. ekspr. kdor do največje popolnosti obvlada kaj: ni bil samo telovadec, ampak artist; artist, kakršen je Prešeren, do konca izbrusi obliko pesmi; ni resnična ustvarjalna osebnost, marveč samo artist
  6.      artístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na artiste ali artizem: a) artistična cirkuška skupina b) artistična dognanost slike; dovršena artistična obdelava risanega filma; Prešernov Sonetni venec je vrhunec njegovega artističnega mojstrstva / gledališka predstava ni bila problemska, ampak predvsem artistična / evropske artistične smeri artístično prisl.: artistično dognan opis
  7.      artístika  -e ž (í) 1. dejavnost artistov: razlika med artistiko in splošno telesno vzgojo 2. redko artizem: njegova orkestralna artistika
  8.      artístka  -e ž () ženska, ki nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: artistka na trapezu
  9.      artízem  -zma m () popolno, zlasti oblikovno obvladanje umetniškega izražanja: njegova drama je mojstrovina besednega artizma; skrivnost tega dela je tudi v dovršenem artizmu; dramaturški artizem; Cankarjev artizem v prozi / formalistični artizem; igralčev brezkrvni artizem; prazen artizem / znebiti se formalizma in artizma prejšnje dobe
  10.      artotéka  -e ž (ẹ̑) zbirka umetnostnih del za izposojo pod določenimi pogoji: knjižnica ima tudi artoteko
  11.      artrítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na artritis: artritična bolečina / artritična izrastlina
  12.      artrítis  -a m () med. vnetje sklepov: akutni artritis; revmatični artritis
  13.      asertóričen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki izraža določno trditev, ugotovitev: asertorična prisega ♦ filoz. asertorična sodba sodba, v kateri se kaj ugotavlja, trdi
  14.      asortimènt  -ênta tudi asortimá -ja tudi asortimán -a m ( é; ) množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo; pisan izvozni asortiment; tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu / lesni asortiment; v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila
  15.      asortírati  -am dov. in nedov. () porazdeliti blago po vrstah in kakovosti: v skladišču so asortirali knjige po strokah in jezikih; asortirati les
  16.      áviotranspórt  -a m (-ọ̑) transport z letali: aviotransport narašča
  17.      ávtokárta  -e ž (-) karta, zemljevid, prirejen posebej za avtomobiliste: imeti, kupiti avtokarto; izšla je nova avtokarta Jugoslavije
  18.      ávtoportrét  -a m (-ẹ̑) portret samega sebe, lastna podoba: naslikal je avtoportret; slikarjev avtoportret; pren. avtoportret je naravnost mojstrsko napisan
  19.      ávtotranspórt  -a m (-ọ̑) transport z avtomobili
  20.      rt  bárta m ( á) star., s števnikom ali z izrazom količine krat: več bartov mi je hudo; pridi drugi bart; še en bart zarajajva
  21.      rt  bárti ž ( ) nar., s števnikom ali z izrazom količine krat: Odkar je bila Meta pregnana s Karnic, jo je le nekaj barti videl (Prežihov)
  22.      beaufórt  -a [bofor] m (ọ̑) meteor. enota za določanje jakosti vetra po pojavih v naravi, katere povzroča: veter piha z jakostjo dveh beaufortov
  23.      Beaufórtov  -a -o [boforov] prid. (ọ̑) meteor., v zvezi Beaufortova lestvica razvrstitev jakosti vetra v dvanajst stopenj po pojavih v naravi, katere povzroča
  24.      rta  -e ž () v zvezi debela berta težek nemški top iz prve svetovne vojne: nemška debela berta je bruhala granate na mesto
  25.      rt  -a m () pog. gostilničar, krčmar: vaški birti

   1 22 47 72 97 122 147 172 197 222  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA