Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RT (322-346)



  1.      kartonažêr  -ja m () izdelovalec predmetov iz kartona, lepenke: delovno mesto kvalificiranega kartonažerja
  2.      kartónček  -čka m (ọ̑) 1. kos trdega papirja, navadno z rubrikami, s podatki za evidenco: vzeti kartonček iz kartoteke 2. manjšalnica od karton 3: kupiti kartonček kamilic
  3.      kartonírati  -am nedov. in dov. () obrt. spenjati (natisnjene) pole v kartonske platnice s platnenim hrbtom: tisoč izvodov knjige so kartonirali kartoníran -a -o: kartonirana knjiga
  4.      kartónka  -e ž (ọ̑) žarg. manjša posoda iz kartona za pijače in tekoča živila: proizvodnja kartonk / vino v kartonkah
  5.      kartónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na karton: kartonski sod; kartonska škatla / kartonski stroj
  6.      kartotéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kartoteko: pregledati kartotečne sezname / kartotečni listek; kartotečna škatla / kartotečni sistem ♦ adm. kartotečni jezdec predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje
  7.      kartotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka listkov, kartončkov s kakimi podatki: izpopolniti kartoteko; kartoteka članov; kartoteka knjig in revij / vpisati v kartoteko / voditi kartoteko
  8.      kartulár  -ja m (á) zgod. zbirka prepisov listin kakega prejemnika: pleterski kartular
  9.      kartúša  -e ž () 1. um. okviru podoben arhitekturni okras, navadno nad portalom: baročna kartuša 2. voj., nekdaj posoda za smodnik, ki se nosi ob pasu
  10.      kartuzíja  tudi kartúzija -e ž (; ú) samostan kartuzijanskega reda: kartuzija v Pleterjah
  11.      kartuziján  -a m () menih reda, imenovanega po samostanu Cartusia: stroga pravila kartuzijanov
  12.      kartuzijánec  -nca m () menih reda, imenovanega po samostanu Cartusia: pleterski kartuzijanci
  13.      kartuzijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na kartuzijan(c)e: kartuzijanski samostan / kartuzijanski red
  14.      kílohêrtz  tudi kílohêrc -a [-herc] m (-) fiz. enota za merjenje frekvence, 1.000 hertzov
  15.      kohórta  -e ž (ọ̑) pri starih Rimljanih vojaška enota, deseti del legije: oborožene kohorte; poveljnik kohorte
  16.      kolovŕt  -a m () zool. kovinsko se lesketajoč manjši hrošč, ki drsi po vodni gladini, Gyrinus natator
  17.      kolportáža  -e ž () prodaja časopisov, revij po ulicah, v trafikah, kioskih: kolportaža je slabo organizirana / opravljati kolportažo / v kolportaži bo časopis dražji
  18.      kolportážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na kolportažo: kolportažni oddelek; kolportažna služba / nav. ekspr. kolportažni roman roman, ki se prodaja v kolportaži, po vsebini navadno malo vreden, plehek
  19.      kolportêr  -ja m () 1. kdor prodaja časopise, revije po ulicah: zaposlil se je kot kolporter / publ. leteči kolporter ki prodaja časopise, revije, hodeč po ulicah, vlakih, avtobusih 2. knjiž., redko, s prilastkom razširjevalec, oznanjevalec: bil je vnet agitator in kolporter slovanstva
  20.      kolportêrka  -e ž () ženska oblika od kolporter: kolporterji in kolporterke
  21.      kolportêrski  -a -o () pridevnik od kolporter: kolportersko delo
  22.      kolportírati  -am nedov. in dov. () 1. po ulicah prodajati, zlasti časopise, revije: posebne izdaje dnevnika še ne kolportirajo 2. knjiž., redko razširjati, oznanjati: anekdoto je kolportiral samo med najožjimi prijatelji
  23.      komfórt  -a m (ọ̑) nav. ekspr. oprema, predmeti, ki omogočajo udobno bivanje: hotel, stanovanje z vsem komfortom // udobje, ugodje (ki ga taka oprema, predmeti nudijo): to je bilo življenje brez komforta
  24.      komfortábel  -bla m (á) nekdaj udobna odprta kočija za prevažanje potnikov: po Dunaju se je vozil v komfortablu
  25.      komfórten  -tna -o prid., komfórtnejši (ọ̑) nav. ekspr. opremljen tako, da omogoča udobno bivanje: komfortno stanovanje / gradnja manj komfortnih hotelov komfórtno prisl.: oddaja komfortno opremljeno sobo

   197 222 247 272 297 322 347 372 397 422  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA