Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RT (322-346)
- kartonažêr -ja m (ȇ) izdelovalec predmetov iz kartona, lepenke: delovno mesto kvalificiranega kartonažerja ♪
- kartónček -čka m (ọ̑) 1. kos trdega papirja, navadno z rubrikami, s podatki za evidenco: vzeti kartonček iz kartoteke 2. manjšalnica od karton 3: kupiti kartonček kamilic ♪
- kartonírati -am nedov. in dov. (ȋ) obrt. spenjati (natisnjene) pole v kartonske platnice s platnenim hrbtom: tisoč izvodov knjige so kartonirali kartoníran -a -o: kartonirana knjiga ♪
- kartónka -e ž (ọ̑) žarg. manjša posoda iz kartona za pijače in tekoča živila: proizvodnja kartonk / vino v kartonkah ♪
- kartónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na karton: kartonski sod; kartonska škatla / kartonski stroj ♪
- kartotéčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kartoteko: pregledati kartotečne sezname / kartotečni listek; kartotečna škatla / kartotečni sistem ♦ adm. kartotečni jezdec predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje ♪
- kartotéka -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka listkov, kartončkov s kakimi podatki: izpopolniti kartoteko; kartoteka članov; kartoteka knjig in revij / vpisati v kartoteko / voditi kartoteko ♪
- kartulár -ja m (á) zgod. zbirka prepisov listin kakega prejemnika: pleterski kartular ♪
- kartúša -e ž (ȗ) 1. um. okviru podoben arhitekturni okras, navadno nad portalom: baročna kartuša 2. voj., nekdaj posoda za smodnik, ki se nosi ob pasu ♪
- kartuzíja tudi kartúzija -e ž (ȋ; ú) samostan kartuzijanskega reda: kartuzija v Pleterjah ♪
- kartuziján -a m (ȃ) menih reda, imenovanega po samostanu Cartusia: stroga pravila kartuzijanov ♪
- kartuzijánec -nca m (ȃ) menih reda, imenovanega po samostanu Cartusia: pleterski kartuzijanci ♪
- kartuzijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kartuzijan(c)e: kartuzijanski samostan / kartuzijanski red ♪
- kílohêrtz tudi kílohêrc -a [-herc] m (ȋ-ȇ) fiz. enota za merjenje frekvence, 1.000 hertzov ♪
- kohórta -e ž (ọ̑) pri starih Rimljanih vojaška enota, deseti del legije: oborožene kohorte; poveljnik kohorte ♪
- kolovŕt -a m (ȓ) zool. kovinsko se lesketajoč manjši hrošč, ki drsi po vodni gladini, Gyrinus natator ♪
- kolportáža -e ž (ȃ) prodaja časopisov, revij po ulicah, v trafikah, kioskih: kolportaža je slabo organizirana / opravljati kolportažo / v kolportaži bo časopis dražji ♪
- kolportážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kolportažo: kolportažni oddelek; kolportažna služba / nav. ekspr. kolportažni roman roman, ki se prodaja v kolportaži, po vsebini navadno malo vreden, plehek ♪
- kolportêr -ja m (ȇ) 1. kdor prodaja časopise, revije po ulicah: zaposlil se je kot kolporter / publ. leteči kolporter ki prodaja časopise, revije, hodeč po ulicah, vlakih, avtobusih 2. knjiž., redko, s prilastkom razširjevalec, oznanjevalec: bil je vnet agitator in kolporter slovanstva ♪
- kolportêrka -e ž (ȇ) ženska oblika od kolporter: kolporterji in kolporterke ♪
- kolportêrski -a -o (ȇ) pridevnik od kolporter: kolportersko delo ♪
- kolportírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. po ulicah prodajati, zlasti časopise, revije: posebne izdaje dnevnika še ne kolportirajo 2. knjiž., redko razširjati, oznanjati: anekdoto je kolportiral samo med najožjimi prijatelji ♪
- komfórt -a m (ọ̑) nav. ekspr. oprema, predmeti, ki omogočajo udobno bivanje: hotel, stanovanje z vsem komfortom // udobje, ugodje (ki ga taka oprema, predmeti nudijo): to je bilo življenje brez komforta ♪
- komfortábel -bla m (á) nekdaj udobna odprta kočija za prevažanje potnikov: po Dunaju se je vozil v komfortablu ♪
- komfórten -tna -o prid., komfórtnejši (ọ̑) nav. ekspr. opremljen tako, da omogoča udobno bivanje: komfortno stanovanje / gradnja manj komfortnih hotelov komfórtno prisl.: oddaja komfortno opremljeno sobo ♪
197 222 247 272 297 322 347 372 397 422