Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RT (3.026-3.050)


  1.      kámen  -mna m (á) 1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz kamna; vklesati, vrezati v kamen / ekspr. kamor se ozreš, povsod sam kamen kamnit, skalnat svet; kamenje / drobljeni, lomljeni kamen; lahki kamen lehnjak; sekira iz kamna kamnita sekira // kos te snovi: metati kamne v vodo; vreči, zagnati kamen; zvaliti kamen s poti; debel, okrogel, težek kamen; pregraja iz kamnov / brusiti, obdelovati kamne / zidal je v glavnem s kamnom uporabljal kamen kot gradbeni material 2. ekspr. kar povzroča veliko skrb, nadlogo: ko je to izvedel, se mu je kamen odvalil od srca; kamen mu leži na duši 3. s prilastkom kos te snovi, pripravljen za določen namen: postaviti brusni kamen; mejni kamen; mlinski kamen za mletje žita, narejen v obliki kolobarja / kilometrski, obcestni kamen; kresilni kamen kremen; nagrobni kamen nagrobnik; okrasni kamen / napisni kamen z vklesanim napisom / kamen modrosti, modrijanov po verovanju alkimistov s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro 4. v zvezi drag(i) kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit: razstava dragih kamnov; biseri in dragi kamni / dragi in poldragi kamni / pog. prstan z rdečim kamnom z dragim ali poldragim kamnom rdeče barve ● ekspr. mesto so porušili, da ni ostal (niti) kamen na kamnu popolnoma so ga porušili; ekspr. joka, da bi se je kamen usmilil zelo; ekspr. namesto srca ima kamen je neusmiljen, nesočuten; pog. na grob so mu postavili kamen nagrobnik; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; nar. mleti na bel(i), na črn(i) kamen mleti tako, da se pridobiva bela, črna moka; star. hudičev kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. kamen spotike s čimer ljudje niso zadovoljni, kar kritizirajo; žarg., um. razstava kamna umetniških izdelkov iz kamna; ekspr. imeti srce iz kamna biti neusmiljen, nesočuten; preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari ◊ agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; arheol. votivni kamen s posvetilnim napisom; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki je v seču; zobni kamen; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; rel. kropilni kamen kamnita posoda za blagoslovljeno vodo, nameščena v cerkvi pri vhodu; krstni kamen kamnita posoda s krstno vodo za krščevanje; strojn. kotelni kamen kotlovec; zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju ♪
  2.      kamén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je iz kamna; kamnit: kameni most; kamena miza; kameno orodje ● zastar. kameno olje nafta ◊ arheol. kamena doba predzgodovinska in prazgodovinska doba ob začetku kvartarja; mlajša kamena doba; geol. kameno jedro otrdela anorganska snov, nastala v notranjosti lupine ali hišice mehkužcev; min. kamena strela; zool. kamene korale kaméno prisl.: kameno hladna žena; kameno sivo nebo ♪
  3.      kamenína  -e ž (ȋ) obrt. loščena žgana glina boljše vrste: posoda, vrč iz kamenine // izdelek iz take gline, navadno reliefno okrašen; prim. kamnina ♪
  4.      kamenjáti  -ám in kamnáti -ám nedov. (á ȃ) metati kamne v koga: kamenjali so pritepenega psa / kamenjati do smrti; pren., knjiž. prišel jim je pomagat, oni pa so ga kamenjali ♪
  5.      kamerléngo  -a m (ẹ̑) rel. najstarejši kardinal, ki po papeževi smrti upravlja apostolski sedež do izvolitve novega papeža ♪
  6.      kamín  -a m (ȋ) 1. vzidana peč z odprtim kuriščem: greti se, sedeti pri kaminu; v kaminu so gorela velika polena; širok marmornat kamin; polica nad kaminom / angleški kamin // nižja, manjša sobna peč: zakuriti v kaminu / sobni kamin 2. nar. zahodno dimnik: omesti kamin 3. alp. strma razpoka v skalovju z vzporednima stenama: gvozditi po kaminu; navpičen kamin ♪
  7.      kamnéti  -ím in kamenéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati kamnit: les je v vodi počasi kamnel; pren., ekspr. škrtal je z zobmi in pesti so mu kamnele 2. ekspr. postajati negiben, tog: od začudenja smo kamneli / obraz mu kamni ♪
  8.      kamnolómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kamnolomce ali kamnolom: kamnolomski delavec, mojster ♦ obrt. kamnolomski sveder ♪
  9.      kamnoséški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kamnoseke ali kamnoseštvo: kamnoseški delavec, mojster / kamnoseška obrt / kamnoseško podjetje ♦ teh. kamnoseška žaga ♪
  10.      kamnoséštvo  -a s (ẹ̑) kamnoseška obrt: učiti se kamnoseštva / temelji hiše pričajo o visoki stopnji takratnega kamnoseštva / opustiti kamnoseštvo opravljanje kamnoseškega poklica ♪
  11.      kámor  vez. (ȃ) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: šla sva, kamor je kazal kažipot; ni tam, kamor sem ga postavil / to je črta, do kamor seže povodenj do katere; ni mogel na univerzo, kamor ga je mikalo ∙ vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati // za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege tega kraja: povsod, kamor je prišel, so ga lepo sprejeli; ekspr.: kamor pogledaš, sama voda; ne boš več hodil z doma, kadar in kamor te bo volja ♪
  12.      kámp  tudi camp -a [druga oblika kámp in kêmp] m (ȃ; ȇ) urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: biti, preživeti počitnice v kampu / avtomobilski kamp avtokamp; neskl. pril.: kamp oprema ♪
  13.      kanálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kanal: kanalne cevi / kanalna črta / kanalni preklopnik ♪
  14.      kanalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. zgraditi, urediti kanalizacijo: kanalizirati mestno četrt / kanalizirati močvirski svet ♦ teh. usposobiti rečno strugo za plovbo 2. publ. usmeriti, urediti: kanalizirati družbeno dejavnost; kanalizirati interese učencev v pravo smer / kanalizirati nesoglasja ♪
  15.      kanásta  -e ž (ȃ) igr. igra, navadno z dvema snopoma po dvainpetdeset kart in štirimi jokerji: igrati kanasto ♪
  16.      kándahar  -ja m (ȃ) šport. smuška vez, ki omogoča gibljivost pete v navpični smeri: smuči s kandaharjem; neskl. pril.: kandahar vez ♪
  17.      kandidát  -a m (ȃ) 1. kdor si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo, naslov: prijavilo se je več kandidatov; kandidat za razpisano delovno mesto / opozicijski, poslanski, predsedniški kandidat / ekspr. sem kandidat za odhod bom odšel // kdor izpolnjuje pogoje za kaj, navadno za službo, naslov: predlagati kandidata; niso mogli dobiti primernega kandidata; kandidat za naslov svetovnega prvaka; kot kandidat bi prišel v poštev samo on / olimpijski kandidat športnik, ki izpolnjuje pogoje za tekmovanje na olimpiadi / ekspr. v takšnih pogojih je resen kandidat bolezni bo zbolel ♦ šah. mojstrski kandidat 2. kdor se prijavi k izpitu ali opravlja izpit: vsi kandidati so opravili izpit; oceniti kandidata / izpitni kandidat ♪
  18.      kanonizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. rel. razglasiti za svetnika: kmalu po smrti so ga kanonizirali 2. knjiž. uzakoniti, kodificirati: hoteli so kanonizirati umetniško smer ♪
  19.      kánta  -e ž (ȃ) ploščata, zaprta posoda za tekočine: naliti bencin v kanto / bencinska kanta; kanta za nafto, olje // nav. ekspr. večja posoda, navadno s pokrovom: imajo polne kante masti / kanta za smeti ♪
  20.      kantón  -a m (ọ̑) 1. v Franciji manjša upravna enota: departmaji in kantoni // v Švici federalna enota: pravice kantonov 2. pog. obcestni kamen, smernik: sesti na kanton ob cesti; zaleteti se v kanton ◊ zgod. upravna enota v Ilirskih provincah, manjša od distrikta ♪
  21.      kanú  -ja m (ȗ) 1. lahek, na obeh koncih navzgor upognjen čoln s kratkim veslom, ki ima eno lopato: voziti se s kanujem // šport. športno veslanje s takim čolnom: tekmovanje v kanuju na divjih vodah / prvak v kanuju 2. lahek, odprt indijanski čoln iz drevesne skorje, z veslom, ki ima eno lopato: poslikani bojni kanuji ♪
  22.      kanuíst  -a m (ȋ) šport. športnik, ki goji veslanje s kanujem: na tekmovanju sodelujejo najboljši kanuisti; kajakaši in kanuisti ♪
  23.      kánvas  -a m (ȃ) šport. telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir, prožna ponjava ♪
  24.      kapélnik  -a m (ẹ̑) kdor umetniško vodi, usmerja, zlasti vojaško godbo: na prireditvi sodeluje znani kapelnik / star. koncert pod vodstvom kapelnika dirigenta ♪
  25.      kapétan  -a m (ẹ̑) 1. čin v kopenski vojski ali v letalstvu, za stopnjo višji od poročnika, ali nosilec tega čina: četi poveljuje kapetan / napredovati v kapetana ♦ voj. kapetan fregate čin, za stopnjo višji od kapetana korvete, ali nosilec tega čina; kapetan korvete; kapetan bojne ladje čin, za stopnjo višji od kapetana fregate, ali nosilec tega čina; kapetan I. razreda čin, za stopnjo višji od kapetana, ali nosilec tega čina 2. šport. vodja tekmovalnega moštva: kapetan reprezentance / zvezni kapetan ♪

   2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA