Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RT (251-275)



  1.      hrtíca  -e ž (í) samica hrta: hrtica ima mlade
  2.      hubêrtus  -a m () 1. tekst. nepremočljiva volnena tkanina, tkana v platneni vezavi: lovski površnik iz hubertusa 2. lahek plašč iz te tkanine: nosil je star, oguljen hubertus; neskl. pril.: hubertus plašč; hubertus tkanina
  3.      imortéla  -e ž (ẹ̑) vrtn. cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; suha roža: šopek imortel
  4.      impertinénca  -e ž (ẹ́) knjiž. predrznost, nesramnost: njegova impertinenca se ne da opravičiti
  5.      impertinénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. predrzen, nesramen: biti impertinenten; impertinentna ženska / impertinentna laž impertinéntno prisl.: gledal jo je naravnost impertinentno
  6.      impertinéntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. predrznost, nesramnost: ni mogel prikriti svoje impertinentnosti
  7.      impórt  -a m (ọ̑) kupovanje blaga v drugi državi; uvoz: omejiti import surovin; import in eksport / import se je povečal količina blaga, kupljenega v drugi državi; pren., ekspr. ta beseda je primer tujega importa v naš jezik
  8.      impórten  -tna -o prid. (ọ̑) redko uvozen: importno blago
  9.      importíranec  -nca m () slabš., redko kdor je poslan, je prišel iz drugega okolja: importiranci in domačini
  10.      importírati  -am nedov. in dov. () kupovati blago v drugi državi; uvažati: importirati avtomobile; pren., ekspr. importirati ideje importíran -a -o: importirani slog; ta izraz je importiran k nam iz angleščine; importirano blago
  11.      inêrten  -tna -o prid. () knjiž. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben, nedelaven: inerten človek / inertno stanje / publ. inertna množica ◊ kem. inertni plin plin, ki redko ali sploh kemično ne reagira; inertna atmosfera atmosfera, ki na procese kemično ne vpliva
  12.      inêrtnost  -i ž () knjiž. lenobnost, nedelavnost: inertnost društvenih članov / družbena duhovna inertnost; inertnost v kulturnem življenju / upreti se inertnosti v vseh oblikah / publ. zaradi inertnosti množice se ta težnja ni mogla uveljaviti
  13.      insêrt  -a m () knjiž. krajše umetniško delo, vstavljeno v kako obsežnejše, zlasti gledališko delo; vložek: baletni inserti predstavo zelo poživljajo; glasbeni, pevski insert; v romanu je nekaj folklornih insertov ◊ film. filmska novica ali odlomek filma, vstavljen v daljše filmsko, televizijsko delo; zgod. dobesedni prepis in potrditev listine v drugi, novejši listini
  14.      introvêrten  -tna -o prid. () psih. introvertiran: introvertna osebnost
  15.      introvertíran  -a -o prid. () psih. usmerjen v svoj notranji svet: introvertirani in ekstravertirani tip človeka; introvertirana osebnost
  16.      introvertíranost  -i ž () psih. lastnost, značilnost introvertiranega človeka: temu je vzrok njegova prevelika introvertiranost
  17.      invêrten  -tna -o prid. () kem., v zvezi invertni sladkor zmes enake količine grozdnega in sadnega sladkorja, nastala pri inverziji
  18.      invertírati  -am dov. in nedov. () knjiž. preobrniti, preusmeriti: invertirati delovni postopek ◊ kem. trsni sladkor cepiti, deliti na grozdni in sadni sladkor invertíran -a -o: postopek je zdaj invertiran ♦ med. spolno invertiran človek homoseksualen
  19.      izčŕtati  -am tudiŕtati -am dov.) 1. narediti (ravne) črte z določenim namenom: izčrtati zvezek ♦ šport. izčrtati igrišče narediti, narisati vse črte, ki so potrebne za tekmovanje v nogometu, atletiki 2. s črtanjem označiti za opustitev, izločitev: učitelj je izčrtal nepotrebne stavke // knjiž. opustiti, izločiti: pisatelj je v drugi izdaji izčrtal uvod izčŕtan tudiŕtan -a -o: izčrtan papir; izčrtane besede; izčrtano besedilo
  20.      izčŕtkati  -am dov. ( ) narediti s črtkami enakomerno prekinjeno črto: izčrtkati višine v trikotniku
  21.      izdŕtje  -a s () glagolnik od izdreti: izdrtje zoba
  22.      izkrtáčiti  -im dov.) s krtačenjem odstraniti iz česa: izkrtačiti prah iz hlač; izkrtačiti madež iz obleke; prim. skrtačiti
  23.      izmŕtje  -a s () zastar. izumrtje: ljudje so bili obsojeni na izmrtje
  24.      izpodvŕtati  -am dov. () z vrtanjem narediti odprtino, rov pod čim: izpodvrtati hrib
  25.      izpŕtje  -a s () glagolnik od izpreti: lastniki rudnika so razglasili izprtje / izprtje delavcev

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA