Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RT (151-175)
- čŕten -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na črto: črtna skladnost; črtno bogastvo grafike ◊ filat. črtno zobčanje zobčanje, pri katerem se zobčajo pole znamk najprej vodoravno, nato navpično ali obratno; tisk. črtni kliše kliše, s katerim se odtisnejo črte ali ploskve brez vmesnih tonov ♪
- čŕtež -a m (ȓ) 1. knjiž. kar je narisano; risba, skica: narisal je črtež taborišča / črtež nazorno kaže razvoj manjšinskih šol / od ozadja se je izrazito odražal črtež njegove glave obris, kontura 2. zastar. idejni osnutek, načrt: naredil je natančen črtež za napad; pisatelj je prvotni črtež za roman spremenil ♪
- črtéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. sovražen, nasproten: babica mu je bila močno črtežna ♪
- čŕtica -e ž (ŕ) 1. manjšalnica od črta: lestvica na termometru je zaznamovana s črnimi črticami; pozabil je narediti črtico na t / v vsaki črti in črtici obraza je tičala samozavest 2. lit. kratek (liričen) leposlovni spis: Cankarjeve črtice; spominska črtica ♪
- čŕtičar -ja m (ŕ) knjiž. kdor piše črtice: iz črtičarja se je razvil v novelista in dramatika ♪
- črtílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) zastar. sovražnik, nasprotnik: imel je častilce in črtilce ♪
- črtíti -ím, in črtíti in čŕtiti -im nedov. (ȋ í; ȋ ŕ) raba peša sovražiti, mrziti: iz vse duše črti sleparstvo; hudo se črtijo med seboj ♪
- čŕtka -e ž (ŕ) manjšalnica od črta: strmine so na zemljevidu označene s črtkami / obleka s črtkami / po britju je bil njegov obraz poln rdečih črtk ♪
- čŕtkanje -a s (ŕ) glagolnik od črtkati: črtkanje stranskih ploskev / kartografsko črtkanje ♪
- čŕtkast -a -o prid. (ŕ) 1. ki je iz črtk: črtkasta črta; črtkasta mesta na zemljevidu 2. ki ima črtke: črtkasto blago ♪
- čŕtkati -am nedov. (ŕ r̄) 1. delati s črtkami enakomerno prekinjeno črto: višine v trikotniku črtkaj // delati črtke: črtkati po papirju 2. označevati z vzporednimi črtkami: rudarska področja črtkajte poševno ◊ geogr. delati črtke, katerih zgoščenost označuje na zemljevidih vzpetine čŕtkan -a -o: črtkana črta; črtkana ploskev ♪
- čŕtnik -a m (ȓ) zastar. svinčnik, pisalo ♪
- črtomírstvo in čŕtomirstvo -a s (ȋ; ȓ) knjiž. lastnosti, usoda, kakršno je imel Prešernov Črtomir: problem našega črtomirstva ♪
- črtóvje -a s (ọ̑) skupina črt, črte: izpolniti prazen kvadrat s črtovjem in liki ♦ muz. notno črtovje skupina petih vzporednih črt za pisanje not ♪
- dekartelizácija -e ž (á) v kapitalistični ekonomiki odprava, odpravljanje kartelov: izvesti dekartelizacijo; politika dekartelizacije industrijskih podjetij ♪
- departma -ja tudi departement -a [-tmá -ja] m (ȃ) 1. v Franciji velika upravna enota: severni departmaji; prefekt departmaja 2. v nekaterih državah najvišji oddelek v državni upravi: departma za trgovino / državni departma ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike ♪
- departmajski tudi departementski -a -o [-tmájs-] (ȃ) pridevnik od departma 1: departmajske volitve ♪
- deportácija -e ž (á) prisilna preselitev posameznika ali dela prebivalstva v drug, oddaljen kraj: izdaji so sledile množične deportacije; obsoditi na deportacijo; politična deportacija; deportacije v koncentracijska taborišča ♪
- deportacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na deportacijo: deportacijski vagoni / deportacijsko taborišče ♪
- deportíranec -nca m (ȋ) kdor je deportiran: sestali so se bivši deportiranci; deportiranci so množično umirali; povratek deportirancev ♪
- deportíranje -a s (ȋ) glagolnik od deportirati: znašali so se nad prebivalstvom s požigi, ropanjem in deportiranjem ♪
- deportíranka -e ž (ȋ) ženska, ki je deportirana ♪
- deportírati -am dov. in nedov. (ȋ) prisilno preseliti koga v drug, oddaljen kraj, navadno kazensko: kaznjence so deportirali v kolonije; okupatorji so deportirali prebivalstvo v koncentracijska taborišča; zaradi sodelovanja v stavki so deportirali mnogo ljudi deportíran -a -o: med vojno je bil preganjan in deportiran ♪
- desêrt -a m (ȇ) jed, ki se ponudi po glavni jedi v dnevnem obroku, poobedek: ob koncu obeda so prinesli desert; za desert je bil sir; sadni desert ♪
- desêrten -tna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na desert: desertno pecivo / desertni krožnik krožnik, manjši kot navaden plitvi krožnik; desertni pribor pribor, manjši kot navaden pribor // v zvezi desertno vino močno vino z značilno aromo, navadno zelo sladko ♪
26 51 76 101 126 151 176 201 226 251