Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RT (151-175)



  1.      čŕten  -tna -o prid. () nanašajoč se na črto: črtna skladnost; črtno bogastvo grafike ◊ filat. črtno zobčanje zobčanje, pri katerem se zobčajo pole znamk najprej vodoravno, nato navpično ali obratno; tisk. črtni kliše kliše, s katerim se odtisnejo črte ali ploskve brez vmesnih tonov
  2.      čŕt  -a m () 1. knjiž. kar je narisano; risba, skica: narisal je črtež taborišča / črtež nazorno kaže razvoj manjšinskih šol / od ozadja se je izrazito odražal črtež njegove glave obris, kontura 2. zastar. idejni osnutek, načrt: naredil je natančen črtež za napad; pisatelj je prvotni črtež za roman spremenil
  3.      črtéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. sovražen, nasproten: babica mu je bila močno črtežna
  4.      čŕtica  -e ž (ŕ) 1. manjšalnica od črta: lestvica na termometru je zaznamovana s črnimi črticami; pozabil je narediti črtico na t / v vsaki črti in črtici obraza je tičala samozavest 2. lit. kratek (liričen) leposlovni spis: Cankarjeve črtice; spominska črtica
  5.      čŕtičar  -ja m (ŕ) knjiž. kdor piše črtice: iz črtičarja se je razvil v novelista in dramatika
  6.      črtílec  -lca [c in lc] m () zastar. sovražnik, nasprotnik: imel je častilce in črtilce
  7.      črtíti  -ím, in črtíti in čŕtiti -im nedov. ( í; ŕ) raba peša sovražiti, mrziti: iz vse duše črti sleparstvo; hudo se črtijo med seboj
  8.      čŕtka  -e ž (ŕ) manjšalnica od črta: strmine so na zemljevidu označene s črtkami / obleka s črtkami / po britju je bil njegov obraz poln rdečih črtk
  9.      čŕtkanje  -a s (ŕ) glagolnik od črtkati: črtkanje stranskih ploskev / kartografsko črtkanje
  10.      čŕtkast  -a -o prid. (ŕ) 1. ki je iz črtk: črtkasta črta; črtkasta mesta na zemljevidu 2. ki ima črtke: črtkasto blago
  11.      čŕtkati  -am nedov.) 1. delati s črtkami enakomerno prekinjeno črto: višine v trikotniku črtkaj // delati črtke: črtkati po papirju 2. označevati z vzporednimi črtkami: rudarska področja črtkajte poševno ◊ geogr. delati črtke, katerih zgoščenost označuje na zemljevidih vzpetine čŕtkan -a -o: črtkana črta; črtkana ploskev
  12.      čŕtnik  -a m () zastar. svinčnik, pisalo
  13.      črtomírstvo  in čŕtomirstvo -a s (; ) knjiž. lastnosti, usoda, kakršno je imel Prešernov Črtomir: problem našega črtomirstva
  14.      črtóvje  -a s (ọ̑) skupina črt, črte: izpolniti prazen kvadrat s črtovjem in liki ♦ muz. notno črtovje skupina petih vzporednih črt za pisanje not
  15.      dekartelizácija  -e ž (á) v kapitalistični ekonomiki odprava, odpravljanje kartelov: izvesti dekartelizacijo; politika dekartelizacije industrijskih podjetij
  16.      departma  -ja tudi departement -a [-tmá -ja] m () 1. v Franciji velika upravna enota: severni departmaji; prefekt departmaja 2. v nekaterih državah najvišji oddelek v državni upravi: departma za trgovino / državni departma ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike
  17.      departmajski  tudi departementski -a -o [-tmájs-] () pridevnik od departma 1: departmajske volitve
  18.      deportácija  -e ž (á) prisilna preselitev posameznika ali dela prebivalstva v drug, oddaljen kraj: izdaji so sledile množične deportacije; obsoditi na deportacijo; politična deportacija; deportacije v koncentracijska taborišča
  19.      deportacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na deportacijo: deportacijski vagoni / deportacijsko taborišče
  20.      deportíranec  -nca m () kdor je deportiran: sestali so se bivši deportiranci; deportiranci so množično umirali; povratek deportirancev
  21.      deportíranje  -a s () glagolnik od deportirati: znašali so se nad prebivalstvom s požigi, ropanjem in deportiranjem
  22.      deportíranka  -e ž () ženska, ki je deportirana
  23.      deportírati  -am dov. in nedov. () prisilno preseliti koga v drug, oddaljen kraj, navadno kazensko: kaznjence so deportirali v kolonije; okupatorji so deportirali prebivalstvo v koncentracijska taborišča; zaradi sodelovanja v stavki so deportirali mnogo ljudi deportíran -a -o: med vojno je bil preganjan in deportiran
  24.      desêrt  -a m () jed, ki se ponudi po glavni jedi v dnevnem obroku, poobedek: ob koncu obeda so prinesli desert; za desert je bil sir; sadni desert
  25.      desêrten  -tna -o prid. () nanašajoč se na desert: desertno pecivo / desertni krožnik krožnik, manjši kot navaden plitvi krožnik; desertni pribor pribor, manjši kot navaden pribor // v zvezi desertno vino močno vino z značilno aromo, navadno zelo sladko

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA