Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RT (126-150)


  1.      četrtnják  -a m (á) nekdaj 1. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 70 l: dva četrtnjaka pšenice 2. četrtzemljak ♪
  2.      četrtodnévnica  -e ž (ẹ̑) med. malarija z napadi na štiri dni; kvartana ♪
  3.      četrtolétnik  -a m (ẹ̑) redko dijak ali slušatelj četrtega letnika: bogoslovec četrtoletnik; četrtoletnik gimnazije ♪
  4.      četrtošólec  -lca m (ọ̑) učenec četrtega razreda, zlasti na gimnaziji: četrtošolci in četrtošolke ♪
  5.      četrtošólka  -e ž (ọ̑) učenka četrtega razreda, zlasti na gimnaziji: četrtošolka novomeške gimnazije ♪
  6.      četŕtstoléten  -tna -o prid. (ȓ-ẹ̑) ki traja četrt stoletja: četrtstoletni razvoj ♪
  7.      četŕtstolétje  -a s (ȓ-ẹ̑) doba, ki traja četrt stoletja: pred dobrim četrtstoletjem; minulo četrtstoletje ♪
  8.      četŕttón  -a m (ȓ-ọ̑) muz. četrtina celega tona: komponiranje v četrttonih ♪
  9.      četŕttónski  -a -o prid. (ȓ-ọ̑) nanašajoč se na četrtton: četrttonski sistem; četrttonska glasba / četrttonski klavir klavir, konstruiran s četrttonskimi intervalnimi razdaljami ♪
  10.      četŕtúren  -rna -o prid. (ȓ-ȗ) ki traja četrt ure: četrturni odmor; priti s četrturno zamudo ♪
  11.      četŕtzemlják  -a m (ȓ-á) jur., nekdaj lastnik četrtine grunta: sin četrtzemljaka ♪
  12.      čŕt 1 -a m (ȓ) star. sovraštvo, mržnja: v srcu se mu je zbudil črt nad njim; odvrnil je od sebe njihovo jezo in črt ♪
  13.      čŕt 2 -a m (ȓ) mitol. zli duh: bati se črtov ♪
  14.      čŕt 3 -a m, mest. mn. tudi črtéh (ȓ) nar. krčevina, poseka: črti in lazi ♪
  15.      čŕta  -e ž (ŕ) 1. nepretrgana vrsta točk: narediti, potegniti črto; pisati od črte do črte, čez črto; debela, tanka črta; navpična, poševna črta; cikcakasta, kriva, ravna črta; črti nista vzporedni / notna črta; pog. nogavice brez črte šiva, roba; blago z belimi črtami / cesta je speljana v ravni črti po ravnini v smeri, liniji 2. črti podobna zareza: črte na dlani; ostra črta ob ustih / črte njenega obraza so razodevale žalost poteze, izraz 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, linija: strnjena črta hiš / bojna, obrambna črta 4. kar ločuje, razmejuje: nosil je pošto iz naše cone preko črte; prekoračiti mejno črto; črta, do katere seže gozd 5. obris, kontura: črta gorá na obzorju; profilna črta obraza; pren. dogodek je prikazal v skopih črtah 6. nav. mn. osnovna lastnost ali značilnost, poteza: odbijajoče črte njegovega značaja; skupne stilne črte med srednjeveškim kiparstvom in slikarstvom / osnovne črte oktobrske revolucije ● ekspr. vojna je napravila črto čez njegove načrte jih je onemogočila, prekrižala; ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; publ. pod črto razmišljanja bi zapisal še tole priporočilo ob koncu bi še dodal, pripomnil; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; ekspr. drama je uspela na celi črti popolnoma, v celoti; publ. v debati sta se znašla na isti črti sta bila enakega mnenja, naziranja; publ. razvojna črta našega gospodarstva načela, smernice; zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema ◊ avt. neprekinjena črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati; gled. črta izpuščanje, črtanje besedila v dramskem delu; dramaturška, režijska črta; jur. demarkacijska črta začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; mat. ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec; navt. ločna črta nekdaj merska enota na kompasu, 11°15'; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; šport. ciljna, startna črta ♪
  16.      črtálast  -a -o prid. (á) dolg in ozek: črtalast klas ♦ bot. črtalasti list ♪
  17.      črtálce  -a s (ā) manjšalnica od črtalo: črtalce je privezano k tablici / na toaletni mizici so ležale pilice in črtalca ♪
  18.      črtálen  -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja pri črtanju, risanju: črtalna miza; črtalno orodje ♪
  19.      črtálnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) 1. nekdaj svinčniku podobna priprava za pisanje na tablico: pisati s črtalnikom 2. les. orodje za začrtavanje risov pri obdelavi lesa ♪
  20.      črtálo  -a s (á) 1. del pluga, ki navpično reže brazde: črtalo je zarezalo v zemljo ♦ agr. kolutasto črtalo 2. nekdaj svinčniku podobna priprava za pisanje na tablico: črtalo se je zlomilo // star. svinčnik, pisalo: pisati s črtalom 3. redko ravnilo: črtalo in trikotnik 4. svinčniku podobna priprava za lepotičenje, mazanje: zasenčiti veke s črtalom / črtalo za ustnice ♪
  21.      čŕtanec  -nca m (r̄) list z debelimi črtami, ki se pri pisanju daje pod papir brez črt ♪
  22.      čŕtanje  -a s (ŕ) glagolnik od črtati: črtanje vodoravnih črt / naloga je brez popravkov in črtanja / črtanje dolga; navodila o črtanju in razveljavljenju kazni / dobro črtanje značajev ♪
  23.      čŕtanka  -e ž (r̄) redko tabela, razpredelnica ♪
  24.      čŕtast  -a -o prid. (ŕ) 1. ki ima črte: črtast damast; oblečen je v rjavo, črtasto obleko; črtasti zvezek črtani ♦ fiz. črtasti spektrum 2. podoben črti: črtasta lisa ♪
  25.      čŕtati  -am nedov. (ŕ ȓ) 1. delati črte: črtati s kredo po tabli / solze so mu črtale bele proge po licih 2. dov. in nedov. prečrtati: učitelj je črtal nepotrebno besedo; pisal je, črtal in dostavljal // izbrisati, opustiti: črtati iz dnevnika, z dnevnega reda; črtati davek, dolg / pog. kino in ples bova črtala, zvečer boš lepo doma 3. zastar. zarezavati, vrezavati: črtati z nožem v klop začetnico; pren. čas črta gube v obraz 4. redko opisovati, prikazovati: pesnik mojstrsko črta in popisuje boj čŕtati se kazati se v obrisih: planine se ostro črtajo na svetlem ozadju; njeno telo se je razločno črtalo pod gubami obleke; pren. na obrazu se ji črta skrb čŕtan -a -o: kdor ne bo plačal vpisnine, bo črtan; problem je črtan z dnevnega reda / črtani papir, zvezek ki ima črte ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA