Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RT (1.097-1.121)


  1.      vrtorépiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. vrteč rep hoditi, letati: v kletki je vrtorepila sraka // iti sploh: saj sam ne veš, kam vrtorepiš 2. vrteč rep zaradi izražanja naklonjenosti hoditi, tekati: pes vrtorepi okrog gospodarja // ekspr. dobrikati se, prilizovati se: vrtorepil je, da sem bil v zadregi; toliko časa se je vrtorepil okoli njega, da mu je odpustil // ekspr. izmikati se, izvijati se: kaj vrtorepiš, povej naravnost ♪
  2.      vrtorépka  -e ž (ẹ̑) nar. ptica pevka z dolgim črnim in ob straneh belim repom, s katerim potresava; bela pastirica: gnezdo vrtorepke ♪
  3.      vrtúlja  -e ž (ú) zastar. vrtinec: rečna vrtulja ● knjiž., redko pognati letalsko vrtuljo vijak ♪
  4.      vzvrtéti  -ím dov. (ẹ́ í) redko zavrteti: jermen vzvrti leseno kolo vzvrtéti se brezoseb. zvrteti se: zaradi višine se mu je vzvrtelo / vzvrtelo se mu je v glavi ♪
  5.      vzvrtínčiti  -im dov. (í ȋ) povzročiti, da se kaj začne premikati v spiralastih zavojih: burja vzvrtinči listje, sneg vzvrtínčiti se začeti se premikati v spiralastih zavojih: voda se vzvrtinči / prah se vzvrtinči in spet usede; dim se vzvrtinči proti nebu vzvrtínčen -a -o: vzvrtinčeno morje ♪
  6.      wártburg  -a [va-] m (ȃ) tip osebnega avtomobila vzhodnonemške tovarne iz Eisenacha: wartburg in trabant ♪
  7.      Wêrtheimov  -a -o [verthaj-] prid. (ȇ) med., v zvezi Wertheimova operacija operacija, pri kateri se popolnoma odstranijo maternica, maternični priveski, del nožnice in bezgavke v spodnjem delu medenice ♪
  8.      wertherjánstvo  -a [verter-] s (ȃ) miselnost, čustvovanje, značilno za Wertherja iz Goethejevega romana: razmah wertherjanstva konec osemnajstega stoletja ♪
  9.      zabrtvíti  -ím dov., zabŕtvil; zabrtvèn (ȋ í) teh. zapreti, zmanjšati reže, da tekočina ne uhaja; zatesniti: zabrtviti sod ♪
  10.      začŕtati  -am dov. (ŕ r̄) 1. s črto, črtami narediti: začrtati s palico krog v pesek / s svinčnikom si je začrtala obrvi 2. s črto, črtami zaznamovati, označiti: začrtati smer gibanja ladje na zemljevidu; na hlod je začrtal, kje naj se razžaga / začrtati mejo med zemljiščema 3. ekspr. povzročiti, narediti, da kaj nastane na podlagi: solze so ji začrtale proge po licih / obup mu je začrtal brazdo okoli ust 4. publ. določiti, izoblikovati: začrtali so delovni program društva; začrtati smernice / natančno si je začrtal, kaj mora storiti ◊ gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne začŕtati se ekspr. pokazati se v obrisih: v daljavi so se začrtale gore; na vratih se je začrtala visoka postava // pojaviti se, nastati na podlagi: udaril je po plošči, da se je na njej začrtala razpoka / v nebo se je začrtala vijuga dima / med obrvmi se ji je začrtala ostra guba // postati viden, pokazati se: okrog ust se ji je začrtal grenek nasmešek začŕtan -a -o: doseči začrtani cilj; ravno začrtani jarki; vse je šlo svojo začrtano pot ♪
  11.      začrtávanje  -a s (ȃ) glagolnik od začrtavati: začrtavanje oznak na les ♪
  12.      začrtávati  -am nedov. (ȃ) 1. s črto, črtami delati: s šestilom je začrtaval kroge; začrtavati kroj na blago 2. s črto, črtami označevati: začrtavati smer gibanja ladje; na hlod je začrtaval, kje naj se razžaga 3. ekspr. povzročati, delati, da kaj nastane na podlagi: ladja začrtava dolgo brazdo na gladini 4. publ. določati, oblikovati: na konferenci začrtavajo dokončno mejo med državama začrtávati se ekspr. kazati se v obrisih: v daljavi se je začrtaval gozd ♪
  13.      začrtíti  -ím, in začrtíti in začŕtiti -im dov., začŕtil (ȋ í; ȋ ŕ) raba peša zasovražiti: začrtil je vse sosede; zelo, ekspr. iz dna duše začrtiti / začrtiti življenje ♪
  14.      začrtováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s črto, črtami delati: začrtovati kroge 2. s črto, črtami označevati: začrtovati, kje naj se hlodi razžagajo 3. publ. določati, oblikovati: program društva že dolgo začrtujejo začrtováti se ekspr. kazati se v obrisih: na obzorju se začrtujejo gore ♪
  15.      zadŕtež  -a m (ȓ) slabš. trdovraten, zagrizen človek: celo največji zadrteži so priznali napako ♪
  16.      zadŕtost  -i ž (ȓ) slabš. trdovratnost, zagrizenost: njegova zadrtost je odbijajoča / birokratska, ideološka zadrtost ♪
  17.      zakártati  -am tudi zakartáti -ám dov. (ȃ; á ȃ) s kartanjem zapraviti: zakartati denar, hišo ♪
  18.      zakrtáčiti  -im dov. (á ȃ) s krtačenjem zagladiti: zakrtačiti gube ♪
  19.      zakvartáti  -ám dov. (á ȃ) s kvartanjem zapraviti: zakvartati ves denar, posestvo zakvartáti se 1. postati kvartopirec: ker ni bilo druge zabave, se je zakvartal 2. zaradi kvartanja se zadržati kje predolgo: v gostilni sta se zakvartala ♪
  20.      zámrtev  -tva -o prid. (á) knjiž., redko navidezno mrtev: zamrtev je obležal na bojišču ♪
  21.      zamŕtje  -a s (ȓ) glagolnik od zamreti: zamrtje življenja v teh rekah / zamrtje trgovanja v tistem obdobju / zamrtje kakega rodu izumrtje ♪
  22.      zapŕtek  -tka tudi zaprtèk -tkà m (ȓ; ǝ̏ ȁ) 1. jajce z razpadajočo, pokvarjeno vsebino: iz nekaj jajc so se izvalili piščanci, nekaj pa je bilo zaprtkov; smrdel je kot star zaprtek 2. nar. slabo razvit človek, zlasti otrok: tak zaprtek, pa že kadi ♪
  23.      zaprtíja  -e ž (ȋ) zastar. karantena: razglasiti zaprtijo za določeno področje; konjska zaprtija ∙ zastar. zaradi tepeža je bil v zaprtiji v zaporu, ječi ♪
  24.      zapŕtje  -a s (ȓ) 1. glagolnik od zapreti: zaprtje meje / zaprtje trgovin / zaprtje številnih podjetij ∙ star. pobegniti iz zaprtja iz zapora, ječe 2. nenormalno redko, težavno iztrebljanje: zdravilo proti zaprtju ♪
  25.      zaprtnják  -a m (á) knjiž. (vase) zaprt človek: prikaz zaprtnjaka v romanu ♪

   972 997 1.022 1.047 1.072 1.097 1.122 1.147 1.172 1.197  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA