Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ROV (3602)

1.      ròv  rôva in róva m (ȍ ó, ọ̑) 1. daljši, navadno vodoraven cevast prostor pod zemeljskim površjem: rov se je podsul; kopati, vrtati rov; skriti se v rov; ozek, temen, vlažen rov; poševen rov; dolžina rova / jamski, podzemski rovi // tak prostor, ki vodi v notranjost rudnika: odpreti, zapreti rov; glavni, stranski rovi; jaški in rovi so med seboj povezani // tak prostor sploh: v prerezani zeljnati glavi so se videli rovi in iztrebki gosenic; krtovi rovi; žuželčji rovi v drevesnem lubju 2. v zemljo narejena ožja, podolgovata vdolbina za oviro ali obrambo; jarek: streljati iz rovov; strelski rov; rovi in nasipi ♪
2.      róv  -í ž (ọ̑) nar. odkrušena skala: kršje in rovi ♪
3.      rováča  -e ž (á) rovnica: nasaditi rovačo; kopati z rovačo ♪
4.      rovánje  -a s (ȃ) star. 1. ritje: rovanje krtov 2. rovarjenje: rovanje nasprotnikov ● nar. rovanje in kričanje dečkov ruvanje ♪
5.      rovár  -ja m (á) kdor rovari: rovarji in spletkarji ♪
6.      rováriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem zmanjševati čemu pomen ali ogrožati obstoj česa: začeli so rovariti in spletkariti; rovariti proti državi; rovariti zoper koga ♪
7.      rovárjenje  -a s (á) glagolnik od rovariti: obsoditi rovarjenje proti oblasti; spletkarjenje in rovarjenje ♪
8.      rovárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na rovarje: rovarsko delovanje / rovarski časopis ♪
9.      rovárstvo  -a s (ȃ) ekspr. dejavnost rovarjev: socialno gibanje je enačil z rovarstvom / politično rovarstvo ♪
10.      rováš  -a m (á) 1. nekdaj po dolgem preklana palica, na katero se z zarezami označuje količina česa, navadno pri menjavi blaga, posojilu: z nožičem je zarezoval na rovaš merice mleka; črtice in križci na rovašu / volitev župana z rovašem 2. ekspr., v zvezi na rovaš na račun: smejali so se na njen rovaš; uganjati norčije na rovaš sosedov / bogastvo si je pridobil na rovaš revežev / pomota na rovaš naglice ● star. pri njem ima še nekaj na rovašu nekaj mu je dolžen; star. nekaj imata na rovašu zaradi otrok sta sprta ♪
11.      rováti  rújem nedov., rovál (á ú) star. 1. riti: rovati po zemlji 2. rovariti: vedno so kaj rovali proti oblasti ♪
12.      róvček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od rov: delati rovčke v zemljo / v lubju je bilo veliko rovčkov ♪
13.      róven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rov: rovna odprtina / krtov rovni sistem ♦ mont. rovni premog premog, preden je očiščen jalovine ♪
14.      róver  -ja m (ọ̑) osebni avtomobil angleške tovarne Rover: odpeljati se z roverjem ♪
15.      rovíšče  -a s (í) več med seboj povezanih rovov, ki jih naredi žival za svoje bivališče: krtovo rovišče ● zastar. obcestno rovišče obcestni jarek ♪
16.      róvka  -e ž (ọ̑) miši podoben sesalec z zelo ostrimi zobmi: krti in rovke ♦ zool. mala rovka majhen močvirski sesalec z dolgim rilčkom in čopastim repom, Sorex minutus ♪
17.      róvnica  -e ž (ọ̑) orodje s ploskim, spodaj ravnim rezilom za kopanje: kopati z rovnico; rovnica, kramp in motika ♪
18.      rovokopáč  -a m (á) grad. stroj za kopanje jarkov in nakladanje izkopanega materiala: kopati z rovokopačem ♪
19.      róvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rov: rovska odprtina / rovske podgane ♪
20.      rovštáti  -ám tudi róvštati -am nedov. (á ȃ; ọ̑) nar. ropotati: mati rovšta s posodo ♪
21.      róvt  -a m (ọ̑) nar. gorenjsko s travo poraslo nekdaj izkrčeno zemljišče v hribovitem, gorskem svetu: sušiti seno v rovtu ♪
22.      róvtar  -ja m (ọ̑) 1. ekspr. kdor živi v rovtah ali je doma iz rovt: rovtarji in dolinci 2. slabš. neroden, neuglajen človek: takle rovtar me ne bo učil olike ♪
23.      róvtarski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na rovtarje ali rovte: rovtarska in dolinska dekleta / imeti rovtarske navade 2. nanašajoč se na pokrajino med Škofjo Loko, Logatcem in Tolminom: raztreseni rovtarski kraji / rovtarska narečna skupina ♪
24.      róvtarstvo  -a s (ọ̑) slabš. nerodnost, neuglajenost: očitati komu rovtarstvo / boriti se proti rovtarstvu nekulturnosti ♪
25.      róvtarščina  -e ž (ọ̑) 1. rovtarsko narečje: rovtarščina in gorenjščina 2. slabš. nerodno, neuglajeno govorjenje, pisanje: kdo bo poslušal to rovtarščino / slogovna rovtarščina ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226