Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ROV (76-100)



  1.      rovec  in céravec -vca m (ẹ́) star., v zvezi šparovec cerovca najde varčen človek ima pogosto zapravljive naslednike
  2.      cerovína  -e ž (í) cerov les
  3.      ceróvje  -a s (ọ̑) cerov gozd: mlado cerovje
  4.      cigárovec  -vca m () vrtn. okrasno drevo z velikimi srčastimi listi in tankimi, cigaram podobnimi plodovi, Catalpa bignonioides: v parku rastejo tudi cigarovci
  5.      cinóbrov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na cinober: cinobrova ruda / cinobrova barva cinóbrovo prisl.: cinobrovo rdeči žarki zahajajočega sonca
  6.      cúkrov  -a -o prid. (ú) pog. sladkoren: piti cukrovo raztopino
  7.      cúkrovka  -e ž (ú) pog. sladkorna bolezen: napadla ga je cukrovka
  8.      čaróven  -vna -o prid. (ọ̄) po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč: čarovni obeski; čarovne besede; čarovna palica, pijača / čarovna moč piščalke / čarovno dejanje
  9.      čarovít  -a -o prid. () zastar. izredno privlačen, očarljiv: njeni čaroviti pogledi
  10.      čarovítost  -i ž () zastar. izredna privlačnost, očarljivost: čarovitost njegovega kramljanja
  11.      čaróvnica  -e ž (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju ženska, ki čara: čarovnice delajo točo; verjeti v čarovnice; pren. črnooka mala čarovnica ∙ publ. lov na čarovnice fanatično preganjanje nasprotne ideologije in njenih pristašev 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: stara čarovnica je začela vpiti name
  12.      čarovníja  -e ž () nav. mn. 1. po ljudskem verovanju čarovno dejanje: čarovnica je uganjala čarovnije s palico 2. rokohitrska spretnost: zabaval nas je s svojimi čarovnijami in umetnijami
  13.      čaróvnik  -a m (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju kdor čara: čarovnik iz devete dežele; pren. v šahu je pravi čarovnik 2. kdor z rokohitrsko spretnostjo in nenavadnimi dejanji zabava gledalce: v cirkusu nastopa tudi čarovnik
  14.      čaróvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na čarovnike ali čaranje: čarovniški obred / čarovniški proces
  15.      čaróvništvo  -a s (ọ̑) po ljudskem verovanju dejavnost čarovnikov: obtožili so jo čarovništva
  16.      čeróvje  -a s (ọ̑) redko več čeri: divje, razjedeno čerovje
  17.      četverovoglàt  -áta -o prid. ( ā) star. štirioglat
  18.      četverovpréga  -e ž (ẹ̑) vprega s štirimi živalmi: vozil se je v razkošni četverovpregi / voditi četverovprego štiri v voz vprežene živali
  19.      četverovpréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na četverovprego; štirivprežen: četverovprežni konji / četverovprežna kočija
  20.      četverovpréžnik  -a m (ẹ̑) voz, v katerega se vpregajo štiri živali
  21.      četverovŕsten  -tna -o prid. () agr., v zvezi četverovrstni ječmen ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah; štirivrstnik
  22.      daroválec  -lca [c] m () kdor kaj daruje, podari: zahvaljujemo se darovalcem vencev in cvetja; darovalec krvi krvodajalec; seznam darovalcev / darovalec posestva je zapisan v samostanski kroniki
  23.      daroválka  -e [k] ž () ženska, ki kaj daruje, podari: bogata darovalka
  24.      daroválnik  -a m () zastar. žrtvenik: položiti dar na darovalnik
  25.      darovánje  -a s () glagolnik od darovati: zahvalimo se za darovanje cvetja ♦ etn. darovanje izročanje darov ženinu in nevesti ob poroki; rel. darovanje del maše, ko duhovnik daruje Bogu kruh in vino; cerkveno darovanje dajanje denarja za cerkvene potrebe, včasih v zvezi s sprevodom vernikov okoli oltarja

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA