Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ROV (3-27)



  1.      rováča  -e ž (á) rovnica: nasaditi rovačo; kopati z rovačo
  2.      rovánje  -a s () star. 1. ritje: rovanje krtov 2. rovarjenje: rovanje nasprotnikov ● nar. rovanje in kričanje dečkov ruvanje
  3.      rovár  -ja m (á) kdor rovari: rovarji in spletkarji
  4.      rováriti  -im nedov.) ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem zmanjševati čemu pomen ali ogrožati obstoj česa: začeli so rovariti in spletkariti; rovariti proti državi; rovariti zoper koga
  5.      rovárjenje  -a s (á) glagolnik od rovariti: obsoditi rovarjenje proti oblasti; spletkarjenje in rovarjenje
  6.      rovárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na rovarje: rovarsko delovanje / rovarski časopis
  7.      rovárstvo  -a s () ekspr. dejavnost rovarjev: socialno gibanje je enačil z rovarstvom / politično rovarstvo
  8.      rováš  -a m (á) 1. nekdaj po dolgem preklana palica, na katero se z zarezami označuje količina česa, navadno pri menjavi blaga, posojilu: z nožičem je zarezoval na rovaš merice mleka; črtice in križci na rovašu / volitev župana z rovašem 2. ekspr., v zvezi na rov na račun: smejali so se na njen rovaš; uganjati norčije na rovaš sosedov / bogastvo si je pridobil na rovaš revežev / pomota na rovaš naglice ● star. pri njem ima še nekaj na rovašu nekaj mu je dolžen; star. nekaj imata na rovašu zaradi otrok sta sprta
  9.      rováti  rújem nedov., rovál (á ú) star. 1. riti: rovati po zemlji 2. rovariti: vedno so kaj rovali proti oblasti
  10.      róvček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od rov: delati rovčke v zemljo / v lubju je bilo veliko rovčkov
  11.      róven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rov: rovna odprtina / krtov rovni sistem ♦ mont. rovni premog premog, preden je očiščen jalovine
  12.      róver  -ja m (ọ̑) osebni avtomobil angleške tovarne Rover: odpeljati se z roverjem
  13.      rovíšče  -a s (í) več med seboj povezanih rovov, ki jih naredi žival za svoje bivališče: krtovo rovišče ● zastar. obcestno rovišče obcestni jarek
  14.      róvka  -e ž (ọ̑) miši podoben sesalec z zelo ostrimi zobmi: krti in rovke ♦ zool. mala rovka majhen močvirski sesalec z dolgim rilčkom in čopastim repom, Sorex minutus
  15.      róvnica  -e ž (ọ̑) orodje s ploskim, spodaj ravnim rezilom za kopanje: kopati z rovnico; rovnica, kramp in motika
  16.      rovokopáč  -a m (á) grad. stroj za kopanje jarkov in nakladanje izkopanega materiala: kopati z rovokopačem
  17.      róvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rov: rovska odprtina / rovske podgane
  18.      rovštáti  -ám tudi róvštati -am nedov.; ọ̑) nar. ropotati: mati rovšta s posodo
  19.      róvt  -a m (ọ̑) nar. gorenjsko s travo poraslo nekdaj izkrčeno zemljišče v hribovitem, gorskem svetu: sušiti seno v rovtu
  20.      róvtar  -ja m (ọ̑) 1. ekspr. kdor živi v rovtah ali je doma iz rovt: rovtarji in dolinci 2. slabš. neroden, neuglajen človek: takle rovtar me ne bo učil olike
  21.      róvtarski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na rovtarje ali rovte: rovtarska in dolinska dekleta / imeti rovtarske navade 2. nanašajoč se na pokrajino med Škofjo Loko, Logatcem in Tolminom: raztreseni rovtarski kraji / rovtarska narečna skupina
  22.      róvtarstvo  -a s (ọ̑) slabš. nerodnost, neuglajenost: očitati komu rovtarstvo / boriti se proti rovtarstvu nekulturnosti
  23.      róvtarščina  -e ž (ọ̑) 1. rovtarsko narečje: rovtarščina in gorenjščina 2. slabš. nerodno, neuglajeno govorjenje, pisanje: kdo bo poslušal to rovtarščino / slogovna rovtarščina
  24.      róvte  róvt ž mn. (ọ̑) ekspr. samoten, odmaknjen kraj, zlasti v hribovitem svetu: premestili so ga v rovte
  25.      áerovlék  inrovlék in áero vlék in aêro vlék -a m (-ẹ̑; -ẹ̑) aer. dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom: letalo, primerno za aerovlek

   1 3 28 53 78 103 128 153 178 203  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA