Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ROV (26-50)



  1.      róvte  róvt ž mn. (ọ̑) ekspr. samoten, odmaknjen kraj, zlasti v hribovitem svetu: premestili so ga v rovte
  2.      áerovlék  inrovlék in áero vlék in aêro vlék -a m (-ẹ̑; -ẹ̑) aer. dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom: letalo, primerno za aerovlek
  3.      alabástrov  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na alabaster: alabastrov prah / alabastrova posoda alabastrna
  4.      alabastrovína  -e ž (í) redko izdelki iz alabastra: zbirati alabastrovino
  5.      ámbrovec  -vca m (ā) vrtn. platani podobno okrasno drevo, Liquidambar: listje ambrovca je jeseni škrlatno
  6.      aprovizácija  -e ž (á) 1. zlasti v vojnem času organizirano preskrbovanje z življenjskimi potrebščinami: aprovizacija z moko, mastjo in kurivom // pog. urad za tako preskrbovanje: mestna aprovizacija je slabo skrbela za prehrano 2. življenjske potrebščine, nabavljene za daljše obdobje: dobiti, dostaviti aprovizacijo
  7.      aprovizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na aprovizacijo: aprovizacijski urad / dobiti aprovizacijski dodatek
  8.      bákrov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na baker: bakrova ruda; bakrove spojine ♦ min. bakrov kršec rudnina železov in bakrov sulfid; halkopirit; tekst. bakrova umetna svila
  9.      bakrovína  -e ž (í) metal. čista bakrena kovina
  10.      bandêrovec  -vca m (é) redko kdor nese bandero
  11.      beróvnja  -e ž (ọ̑) nar. zahodno, nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem; bera: računal je, kolikšna bo berovnja
  12.      biserovína  -e ž (í) notranja plast lupine nekaterih školjk: gumbi iz biserovine; omara z vložki iz biserovine
  13.      biserovínast  -a -o prid. (í) ki je iz biserovine: biserovinasti gumbi; nožiček z biserovinastim ročajem // ki se lesketa kot biserovina: biserovinasti kamni
  14.      bistrovíd  -a -o prid. ( ) knjiž., redko bistroumen, bistroviden: dovolj je bistrovid, da bo spoznal prevaro
  15.      bistrovídec  -dca m () kdor bistro vidi, presoja: bistrovidec je in dobro pozna svet / poznaš bistrovidca, ki bi natančno vedel, kaj pride?
  16.      bistrovíden  -dna -o prid.) redko ki bistro, dobro vidi: bistroviden ogleduh / preudaren in bistroviden mož
  17.      bistrovídnost  -i ž (í) redko lastnost bistrovidnega človeka: bistrovidnost mladega fanta / bistrovidnost politikov
  18.      blagrovánje  -a s () glagolnik od blagrovati: slišal je blagrovanje ljudi: Srečen si, da imaš tako pridne otroke
  19.      blagrováti  -újem nedov.) 1. šteti, imeti koga za srečnega: ljudje so blagrovali nevesto, da je dobila tako dobrega ženina; blagrujejo ga, ker ima prijeten dom 2. knjiž. imeti kaj za osrečujoče, slaviti: blagroval je trenutek, ko jo je srečal
  20.      bóbrov  in bôbrov -a -o (ọ́; ó) pridevnik od bober: bobrovo krzno
  21.      bóbrovec  in bôbrovec -vca m (ọ́; ó) gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka: z bobrovci krita streha
  22.      bobrovína  -e ž (í) 1. bobrovo krzno: ovratnik iz dragocene bobrovine 2. močno dišeč izloček iz bobrove žleze: bobrovino so nekdaj uporabljali za zdravilo
  23.      bóbrovka  in bôbrovka -e ž (ọ́; ó) 1. samica bobra: bobrovka se je potopila pod gladino 2. kučma iz bobrovega krzna: oguljena bobrovka
  24.      bóbrovski  in bôbrovski -a -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na bobre: bobrovsko bivališče / bobrovska kučma kučma iz bobrovega krzna; bobrovka
  25.      rov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na element bor: borove rudnine, spojine / borova kislina; borov vazelin borvazelin

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA