Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ROV (251-275)

251.      odbôrov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na odbor: odborova seja / vsa odborova prizadevanja so bila brez uspeha ♪
252.      odobrovóljiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. spraviti v dobro voljo: dekleta so ga hitro odobrovoljila; sonce jih je odobrovoljilo; gostje so se kmalu odobrovoljili ♪
253.      ohrabrováti  -újem nedov. (á ȗ) nav. ekspr. hrabriti: ohrabrovati vojake / misel na uspeh jih je ohrabrovala spodbujala ohrabrujóč -a -e: rekla mu je nekaj ohrabrujočih besed; poročila niso bila ohrabrujoča; prisl.: ohrabrujoče ji je stisnil roko ♪
254.      óhrovt  -a m (ọ̑) zelju podobna kulturna rastlina z nagubanimi listi: saditi ohrovt ♦ vrtn. brstični ohrovt ki ima ob steblu mnogo glavičastih brstov; listnati ohrovt ♪
255.      óhrovtov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ohrovt: ohrovtovi listi; očistiti ohrovtovo glavo / ohrovtova juha ♪
256.      okròv  -ôva m (ȍ ó) del stroja, navadno zunanji, ki povezuje, drži notranje dele: okrov motorja // zunanji varovalni, vezni del kakega predmeta, naprave; ohišje: okrov ključavnice; okrov radijskega sprejemnika; okrov ure ♪
257.      okróvje  -a s (ọ̑) več med seboj povezanih okrovov: zaščitno okrovje ♪
258.      oleándrov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na oleander: oleandrovo cvetje ♪
259.      ostròv  -óva m (ȍ ọ́) star. otok: pluli so okoli ostrova; skalnat ostrov ♪
260.      ostrovíden  -dna -o prid. (í ȋ) ki ostro, zelo dobro vidi: ostrovidni fantje so ga zagledali že v daljavi; ostrovidni Indijanci // knjiž. ki zna ostro, zelo dobro opazovati: odgovornost ga je naredila ostrovidnega ♪
261.      ostrovídnost  -i ž (í) lastnost ostrovidnega človeka: ostrovidnost Indijancev je znana / knjiž. duhovna, psihološka ostrovidnost ♪
262.      otròv  -óva m (ȍ ọ́) zastar. strup: izpiti otrov / otrov za miši ♪
263.      otrováti  otrújem dov. (á ú) zastar. zastrupiti: otrovala je svojega moža / z lažmi ji je otroval srce otrován -a -o: otrovana puščica ♪
264.      otróven  -vna -o prid. (ọ̄) zastar. strupen: otrovna pijača / otrovno ozračje ♪
265.      overovátelj  -a m (ȃ) kdor kaj overovi, overovlja: izvoliti dva overovatelja zapisnika; overovatelj podpisov, prepisov ♪
266.      overovítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od overoviti: overovitev dokumentov ♪
267.      overóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. uradno potrditi enakost ali resničnost česa: overoviti prepis, spričevalo / overoviti zapisnik // uradno potrditi sploh: overoviti oporoko 2. zastar. preveriti: vseh citatov nisem mogel na novo overoviti overóvljen -a -o: overovljeni podpisi ♪
268.      overóvljati  -am nedov. (ọ́) uradno potrjevati enakost ali resničnost česa: overovljati spričevala / overovljati zapisnike // uradno potrjevati sploh: overovljati podpise ♪
269.      óvrovec  -vca m (ọ̑) pog. pripadnik ovre: ovrovci in gestapovci ♪
270.      palisándrov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na palisander: palisandrov les / palisandrovo pohištvo ♪
271.      palisandrovína  -e ž (í) palisandrov les: pohištvo iz rezljane palisandrovine ♪
272.      parovòd  -óda m (ȍ ọ́) teh. naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje pare: zgraditi parovod ♪
273.      parovóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na parovod: parovodna cev / parovodno omrežje ♪
274.      pastirovánje  -a s (ȃ) glagolnik od pastirovati: rad se spominja pastirovanja v planinah / župnik je premišljeval o uspešnosti svojega pastirovanja ♪
275.      pastirováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. biti pastir, opravljati pastirska dela: pastiroval je v planinah / srečal je tovariša, s katerim sta skupaj pastirovala 2. star. opravljati duhovniško službo: pastiroval je po raznih župnijah ♪

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351