Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ROV (2.101-2.125)


  1.      péšati  -am nedov. (ẹ̑) 1. zaradi utrujenosti, velikih naporov hoditi, premikati se čedalje počasneje: videl je, da zasledovalci pešajo; ker je bila pot zelo strma, so začeli pešati 2. postajati slab, onemogel: oče vse bolj peša; zadnje leto je vidno pešal / ekspr. drevo je začelo pešati 3. nav. ekspr. izgubljati popolnost svojih značilnosti: sluh, spomin, vid mu peša / telesne moči so mu pešale; zdravje mu peša // nav. 3. os. postajati manj sposoben za (zadovoljivo) opravljanje svoje funkcije: z leti oči pešajo; srce mu je začelo pešati 4. ekspr. postajati manj močen, intenziven: disciplina, vnema peša / njena ljubezen peša ◊ lingv. raba besede peša beseda se uporablja glede na kak sinonim čedalje redkeje pešajóč -a -e: pustil je pešajoče sopotnike daleč za seboj; pešajoča ljubezen ♪
  2.      peščén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku / peščeni filter filter, napolnjen s peskom 2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve ◊ agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosa peščéno prisl.: peščeno pobarvati; peščeno bled obraz; peščeno rumen ♪
  3.      peštáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. zahodno 1. mečkati, tlačiti: peštati grozdje, sadje / z nogami peštati 2. tlačiti, riniti: ujetnike so surovo peštali v vagone ♪
  4.      pétek  -tka m (ẹ́) peti dan v tednu: danes je petek; že od petka dežuje; pogreb bo v petek, 10. februarja; drugi, zadnji petek v aprilu / zgodilo se je v noči od petka na soboto ● spoštovati petek v krščanskem okolju ob petkih ne jesti mesa, postiti se; ekspr. ta dan je bil zanje črni petek doživeli so veliko nesrečo, neuspeh; ekspr. te čevlje je imel za petek in svetek za delovne in praznične dni; star. držati se, gledati kakor (na) kvatrni, veliki petek žalostno, nejevoljno; petek, slab začetek po ljudskem verovanju delo, stvar, ki se začne v petek, (rade) spremljajo težave, neprijetnosti; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ◊ gled. abonma petek popoldanski abonma za gledališke predstave, koncerte ob določenih petkih popoldne; rel. veliki petek petek pred veliko nočjo, ko se obhaja spomin na Kristusovo smrt ♪
  5.      petêlin  -ína m (é í) 1. kokošji samec: petelin kikirika, poje; zaklati petelina; hodil je po vasi kakor petelin ponosno, bahavo; drži se kot petelin na gnoju / lov na petelina na divjega petelina / šalj., kot podkrepitev res je, tristo petelinov 2. petelinu podoben predmet, ki kaže smer vetra: veter je premaknil, zavrtel petelina na strehi; pločevinast, pozlačen petelin 3. ekspr. kdor se hitro razburi, stepe: prijatelji so komaj pomirili bojevita petelina; družba mladih, vročekrvnih petelinov / kot nagovor ti petelin ti, še tepel bi se rad // kdor domišljavo, oblastno govori, se vede: za oba mlada petelina se niso dosti menili; poznam te štabne peteline / ne bodi tak petelin 4. ekspr., navadno s prilastkom ogenj, požar: na strehi se je pokazal ognjeni, rdeči petelin / goreči petelin se je preselil še na sosednjo hišo 5. vzvod mehanizma za sprožitev udarne igle pri ročnem strelnem orožju: napel je petelin(a) in sprožil / držati prst na petelinu imeti orožje pripravljeno na strel; pritisniti na petelina sprožiti, ustreliti 6. obrt. ploščati del plinske, vodovodne pipe, s katerim se suka stožec za odpiranje ali zapiranje dotočne cevi: obrniti petelin(a) / odpreti petelin(a) ● nar. petelin ga je izpel po ljudskem verovanju napovedal njegovo smrt; petelini so že odpeli, ko je vstal v kmečkem okolju zdanilo se je že; ekspr. posaditi, spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; star. pomenkovati se do drugih petelinov do zgodnjega jutra; ekspr. vstajati s petelini v kmečkem okolju zelo zgodaj; bojni petelini v nekaterih deželah petelini, ki se gojijo, dresirajo za medsebojne boje; galski petelin podoba petelina kot simbol Francije ◊ lov. petelin zunanja napenjalna priprava pri lovski puški, navadno ob strani, ki pritisne na udarno iglo; (divji) petelin brusi, kleplje; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; mali petelin ruševec; morski petelin na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko koščeno glavo, Dactylopterus volitans ♪
  6.      petíca  -e ž (í) 1. pog. številka pet: prečrtati petico / petica vozi vsako uro tramvaj, avtobus številka pet 2. pog. najvišja pozitivna ocena (v šoli); odlično: dobivati petice; v matematiki ima petico // nekdaj negativna ocena (v šoli): v spričevalu ni imel nobene petice 3. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za pet grošev: v dar je dobil dve petici / srebrna petica / šmarna petica z Marijino podobo na eni strani 4. igralna karta s petimi znaki: karova petica ♪
  7.      pétje  -a s (ẹ́) glagolnik od peti: od daleč se je razlegalo petje; glasno, veselo, žalostno petje; ubrano petje fantov na vasi; slišalo se je hripavo petje pijancev / ta nas vadi in vodi v petju / ukvarjati se s petjem / tehnika petja / igra s petjem; petje in ples / zbudilo ga je glasno petelinje, ptičje petje; petje kosa, slavčkov / po dolini odmeva petje zvonov zvonjenje / enoglasno, dvoglasno, zborovsko petje; komorno petje ♪
  8.      péttisočák  -a m (ẹ̑-á) 1. vrednost pet tisoč denarnih enot: prihranila je več pettisočakov // pog. bankovec v vrednosti pet tisoč (starih) dinarjev: plačati s pettisočakom; tisočaki in pettisočaki 2. pet tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na pettisočak ♪
  9.      pévec  -vca m (ẹ́) 1. kdor poje: pevci so nenadoma utihnili / ekspr. zbor krilatih pevcev ptičev // kdor zna peti, je nadarjen za petje: iščemo mlade pevce; že v srednji šoli je nastopal kot pevec / še on je začel peti, čeprav ni bil pevec 2. navadno s prilastkom kdor se (poklicno) ukvarja s petjem: poklic pevcev in igralcev je naporen / cerkveni, koncertni, operni, zborovski pevci; pevec popevk 3. star. pesnik: pevec balad in sonetov / ljudski pevec ◊ zool. labod pevec s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus ♪
  10.      pévka  -e ž (ẹ́) 1. ženska oblika od pevec: a) mladi pevci in pevke / rada je prepevala, čeprav ni bila pevka / pevka v sosednji hiši je utihnila b) koncertna, operna, zborovska pevka; pevka popevk 2. v zvezi ptica pevka ptica, ki se oglaša z značilnimi melodičnimi glasovi: ptice pevke in druge ptice ◊ muz. koloraturna pevka; zool. pevka manjša sivo rjava ptica s koničastim kljunom, Prunella; planinska pevka ♪
  11.      pijandúrski  -a -o prid. (ȗ) slabš. pijanski: v tej pijandurski družbi je čisto posurovel / pijandursko govorjenje, vedenje ♪
  12.      pijánec  -nca m (ȃ) kdor daljši čas pretirano uživa alkoholne pijače: postati pijanec; druži se s pijanci in pretepači; ekspr. to je star pijanec; zdravljenje pijancev alkoholikov / pijanec je kričal, se opotekal, razgrajal; ekspr. vse je spil, pijanec ∙ drži se svojih nazorov kot pijanec plota zelo; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti ♦ med. kvartalni pijanec človek, občasno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač; notorični pijanec kdor je stalno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač ♪
  13.      pikáč  -a m (á) knjiž., ekspr. žuželka, ki pika: ne brani se muham več niti pikačem obadom (O. Župančič) ◊ teh. ostro kladivo za čiščenje zvarov ♪
  14.      pínjenec  -nca m (ȋ) tekočina, ki ostane pri izdelavi surovega masla: izliti pinjenec iz pinje ♪
  15.      pínjiti  -im tudi píniti -im nedov. (í ȋ) delati, da se iz smetane izloči maslo: vzela je pinjo in pinjila / pinjiti smetano / pinjiti maslo pínjen -a -o: pinjeno mleko tekočina, ki ostane pri izdelavi surovega masla ♪
  16.      pípa  -e ž (í) 1. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom: iztrkati, natlačiti pipo; vzeti pipo iz ust; kadil je iz dolge pipe; lesena, lončena, porcelanasta pipa; s srebrom okovana pipa; pipa s kratko cevjo / vodna pipa v orientalskem okolju pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo; tobak za pipo / kaditi pipo; prižgal si je pipo 2. priprava za odpiranje in zapiranje pretoka tekočin in plinov: odpreti, zapreti pipo; pipa na sodu / plinska, vodovodna pipa / pipa pušča; iz slabo zaprte pipe kaplja; iz pipe teče voda ● pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. krčmar je imel na pipi dobro rebulo je prodajal, točil; pipa miru pri severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. pokadiva pipo miru spraviva se, pobotajva se ◊ obrt. steklarska pipa priprava v obliki cevke za oblikovanje kroglice steklene mase; teh. pipa okrov z vrtljivim stožcem, ki ima prečno odprtino za reguliranje pretoka; kotna pipa na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; mešalna pipa ki omogoča mešanje dveh tekočin; mrazna pipa za iztok vode iz cevja ♪
  17.      píren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pir: pirni darovi / pirna postelja poročna postelja ♪
  18.      písker  -kra m (í) 1. pog. lonec: pisker pušča; glinast, pločevinast pisker / svinjski pisker lonec, v katerem se pripravlja hrana za prašiče / pojedel je cel pisker vsebino lonca ∙ ekspr. rada bi se za nekaj dni rešila piskrov kuhanja, pomivanja; star. biti ostrižen na pisker na balin; zelo na kratko 2. nizko glava: če ne boš tiho, ti bom razbil pisker ♪
  19.      píta  -e ž (í) pecivo iz krhkega testa z nadevom: peči pito / jabolčna pita; sirova pita ♪
  20.      pitagoréjec  -jca m (ẹ̑) filoz. pristaš filozofske smeri, ki temelji na osnovnih načelih Pitagorove filozofije: vpliv pitagorejcev ♪
  21.      pitagoréjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Pitagorovo filozofijo: pitagorejski panteizem / pitagorejska šola ♪
  22.      pitagoréjstvo  -a s (ẹ̑) filoz. filozofska smer, ki temelji na osnovnih načelih Pitagorove filozofije ♪
  23.      píten  -tna -o prid. (ȋ) 1. primeren, uporaben za pitje: ta voda je pitna / pitna voda 2. nav. ekspr. ki pri pitju vzbuja občutek ugodja, prijetnosti: pijača je pitna, da je kaj; lahko in pitno vino ● pitna daritev v različnih religijah daritev, pri kateri se z izlivanjem darujejo tekočine ◊ agr. pitna jajca zelo sveža jajca, ki se morejo uživati surova; med. pitna kura ♪
  24.      píti  píjem nedov. (í) 1. dajati tekočino v usta in požirati: v roki je držal kozarec in pil; piti čaj, kavo, liker; šli so k studencu pit; hlastno, počasi, v dolgih požirkih piti / bolnik že je in pije; veliko, zmerno piti; pije kot goba, krava, žolna zelo dosti, pogosto / piti iz kozarca, steklenice; piti po slamici, žlički / otrok pije pri materi se hrani z materinim mlekom / zlasti v kmečkem okolju piti likof / v nedoločniku: dal mu je piti pijače, tekočine; ponuditi, prinesti piti / rad bi kaj pil / kot poziv pri pitju (alkoholnih pijač) fantje, pijmo 2. uporabljati, imeti za pijačo: otroci pijejo premalo mleka; najrajši pije vodo / likerja ne pijem; pijem samo belo vino 3. uživati alkoholne pijače a) navadno dalj časa in v veliki količini: vso noč so pili in razgrajali; nekoliko je že pil, zato tako govori; pog., ekspr. še ga bomo pili / šli so pit b) pogosto in v veliki količini: ne kadi in ne pije; pije iz obupa; začel je piti / elipt. boste kozarček? Hvala, ne pijem; ekspr. piti na žive in mrtve zelo 4. vznes., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen čutnega in duševnega ugodja, kot ga določa samostalnik: piti čar pravljic; z vsem srcem je pila mir pokrajine uživala; žejno je pil lepoto polj gledal / pusti, naj pijem ljubezen iz tvojih oči / srce je pilo srečo, veselje // zajemati, dobivati iz česa: lirika je pila novo moč iz narodnih virov / iz tvojih besed pijem pozabo, tolažbo 5. ekspr. delati, povzročati, da se kaj zmanjšuje, izginja: sonce je pilo meglo, roso; južni veter pije sneg po grapah / neprestano delo mu pije moči, zdravje 6. vpijati, vsrkavati: gaza, goba, obveza pije; suhe drobtine so pile odvečno mokroto / ekspr. trava je pila hladno roso ● ekspr. njegove besede je pila z odprtimi usti zelo pazljivo ga je poslušala; piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu; pog., ekspr. ta človek mi pije kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči; ekspr. ljubezen do domovine je pil že z materinim mlekom pridobival v zgodnjih otroških letih; ekspr. s poljubi piti komu solze z lic s poljubljanjem odstranjevati; zastar. piti tobak kaditi; vznes. piti iz čaše modrosti, učenosti postajati moder, pameten, učen; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen; piti na zdravje koga s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje; pog. imate kaj za piti pijače (zame); ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno pijóč -a -e: otrok je pijoč zaspal; jedoči in pijoči gostje ♪
  25.      plahútniti  -em dov. (ú ȗ) 1. hitro, slišno zamahniti s perutmi: ptič je plahutnil, a ni odletel; pren., knjiž. senca je plahutnila mimo okna 2. zaplapolati, zavihrati: jadro je plahutnilo in obmirovalo ♪

   1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA