Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ROV (176-200)
- jesétrov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na jesetre: jesetrov hrbet / jesetrovo meso ♪
- júpitrovski -a -o prid. (ȗ) tak kot pri Jupitru: jupitrovska brada / njegova jupitrovska vzvišenost ♪
- jútrov -a -o prid. (ú) star. orientalski, vzhoden: jutrova pristanišča ∙ star. jutrove dežele države Bližnjega vzhoda ♪
- jútrovec -vca m (ú) star. prebivalec Bližnjega ali Srednjega vzhoda: suhljati obrazi jutrovcev ♪
- jútrovo in Jútrovo -ega s (ú) star. Bližnji vzhod, Srednji vzhod: prišli so z jutrovega ♪
- jútrovski -a -o prid. (ú) star. orientalski, vzhodnjaški: oblečen v jutrovska oblačila s turbanom na glavi / jutrovske oči ♪
- kadrovánje -a s (ȃ) glagolnik od kadrovati: posvetili so več pozornosti sistematičnemu kadrovanju / kadrovanje strokovnih in vodilnih kadrov ♪
- kadrováti -újem nedov. (á ȗ) publ. usposabljati, pridobivati delavce za določeno področje, stroko: kadrovali so mlade ljudi / starejše delavce so kadrovali iz agrarnih področij ♪
- kádrovec -vca m (á) publ. kdor služi kadrovski rok: dati podpore rodbinam kadrovcev ∙ publ. zeleni kadrovec med prvo svetovno vojno dezerter avstrijske vojske, ki se skriva v gozdovih ♪
- kádrovik in kadrovík -a m (á; í) 1. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec, ki skrbi zlasti za moralno—politična vprašanja na določenem področju: komisar in kadrovik 2. publ. uslužbenec, ki skrbi za pridobivanje, razvrščanje delavcev, uslužbencev: kadrovik podjetja ♪
- kádrovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na kader: voditi kadrovsko politiko; kadrovska vprašanja; različna kadrovska zasedba / kadrovski oddelek podjetja; kadrovska komisija ◊ voj. kadrovski rok čas obveznega bivanja (vojaškega obveznika) v vojski kádrovsko prisl.: podjetje bodo reorganizirali in kadrovsko okrepili ♪
- káfrov -a -o prid. (ā) nanašajoč se na kafrovec: kafrov les / kafrovo drevo ♦ farm. kafrovo olje eterično olje iz lesa kafrovcev ♪
- káfrovec -vca m (ā) vzhodnoazijsko drevo, ki daje kafro: visoki kafrovci ♪
- káprovec -vca m (ȃ) bot., navadno v zvezi navadni kaprovec trnat grm z okroglimi listi in belkastimi cveti, Capparis rupestris: kaprovci in oleandri ♪
- károv -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na karo 2: karov as; karova desetka ♪
- képrov -a -o prid. (ẹ́) tekst., navadno v zvezi keprova vezava vezava, ki daje tkanini izrazite poševne črte: tkanine v keprovi vezavi ♪
- klórov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na klor: klorova kislina, spojina / klorova voda raztopina klora v vodi ♪
- kontrovêrza -e ž (ȇ) knjiž. nasprotje, nasprotnost: navedel je glavne kontroverze v sodobni psihologiji / usodna kontroverza med umetnikom in gledalcem // spor, prepir: delo je povzročilo ostre znanstvene kontroverze ♪
- kóprov in kôprov -a -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na koper: koprov cvet / koprova omaka ♪
- kosítrov -a -o prid. (í) nanašajoč se na kositer: kositrova ruda / kositrov oksid ♪
- kosítrovec -vca m (í) min. rudnina kositrov oksid; kasiterit ♪
- kròv krôva m (ȍ ó) 1. plošča, ki pokriva, zapira trup ladje, čolna: iz kabine je odšel na krov; valovi so pljuskali na krov; krov iz hrastovih desk; ograja krova / vrgel je steklenico čez krov čez ograjo krova / na krov je prišlo veliko novih potnikov vkrcali so se na ladjo / ladijski krov ∙ ekspr. vreči kaj čez krov zavreči, odkloniti; publ. letalo je imelo na krovu bombe s seboj, v sebi ♦ navt. krov vsaka od vodoravnih plošč, ki zapirajo ladijske prostore in delijo ladjo po višini; glavni krov; spodnji krov pod glavnim krovom, ki zapira skladišča; vodja krova član posadke, ki skrbi za vzdrževanje krovne opreme 2. star. streha: popravljati krov / slamnati krov / božji krov cerkev // dom, (domača) hiša: priseljenci so našli tu svoj krov / domači ali rodni krov ♪
- krôvec -vca m (ó) kdor se (poklicno) ukvarja s pokrivanjem, popravljanjem streh: izučiti se za krovca; krovci, zidarji in tesarji ♪
- krôven -vna -o prid. (ō) 1. nanašajoč se na krov: belo pobarvani krovni deli ladje; krovna ograja / odpreti krovno lino 2. ki kaj pokriva, zapira: tank z močno krovno ploščo; krovno steklo akvarija ◊ anat. krovno tkivo plast celic na površini kože ali sluznice; povrhnjica; bot. krovni list list, ki pokriva cvet; krovna luska; krovno tkivo plast celic, ki pokriva nadzemne in podzemne dele rastline; navt. krovna oprema naprave za zasidranje ladje, spuščanje čolnov z nje ter nakladanje, razkladanje tovora; krovna služba služba pri vzdrževanju ladje, zlasti krovne opreme, in
pri delih s tovorom; zool. krovno perje perje, ki pokriva odraslo ptico ♪
- krôvnica -e ž (ȏ) 1. šport. krov, zlasti pri kajaku, kanuju: zaradi odprte krovnice ga je zalivala voda 2. redko (strešna) letev: pribiti krovnico ♪
51 76 101 126 151 176 201 226 251 276