Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ROM (2.969-2.993)
- tláčiti -im, in tlačíti in tláčiti -im nedov. (á ȃ; ȋ á ȃ) 1. povzročati, da kaj zaradi pritiska a) zavzema manjši prostor: tlačiti seno na vozu; tlačiti zelje / tlačiti ilovico z nogami b) spreminja prvotno obliko, položaj: ne tlači klobuka; s hojo, valjanjem tlačiti travo // povzročati, da se kaj mehkega zaradi pritiska stisne, razleze: tlačiti grozdje, sadje; tlačiti kuhan krompir, peso za prašiče 2. s prislovnim določilom s silo dajati, spravljati kaj v kaj, navadno brez reda: tlačiti perje, volno v blazino; tlačiti obleko v nahrbtnik; ded si je tlačil tobak v pipo / tlačiti si srajco za hlače / ekspr.: tlačiti knjige na polico, v torbo; skrivaj si je tlačil orehe v žepe; pren. tlačiti znanje v glavo // ekspr. hitro, veliko jesti: tlačiti hrano vase; tlačiti se z žganci / tlačiti si kruh v usta 3. ekspr. povzročati, da je množica ljudi stisnjena
na kakem prostoru: jetnike so tlačili v klet; vsi so se tlačili v dvorano / tlačili smo se skozi ozka vrata / ob tej uri se v avtobusu vedno tlačimo gnetemo, prerivamo 4. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: oblast je tlačila kmete; narodno, politično tlačiti 5. ekspr. preprečevati razvoj, pojavljanje česa: tlačiti dvom, jezo, strah / tlačiti jok, solze / tlačiti upor 6. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen stanja, kot ga določa samostalnik: tlači ga naduha; tlačila jih je revščina; tlači jo samota, skrb / ponoči jo je zopet tlačila mora; nesreča mu je tlačila srce ● evfem. ne bo več dolgo trave tlačil ne bo več dolgo živel; ekspr. ni vreden, da zemljo tlači slab, ničvreden je; ekspr. revež je, odkar zemljo tlači odkar živi; ekspr. te razmere so ga tlačile k tlom ga delale nerazpoloženega, žalostnega; ekspr. vse tlači v en, isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi ◊ teh. s tlačilko
dvigovati tlak tekočine, plina tlačèč -éča -e: otresti se tlačečega občutka tesnobe tláčen -a -o: braniti tlačeno pravico; zatirano in tlačeno ljudstvo; sam.: upor izkoriščanih in tlačenih ♪
- tlakomér -a m (ẹ̑) knjiž. priprava za merjenje tlaka; manometer: tlakomer na parnem kotlu // barometer: tlakomer kaže (na) spremenljivo / tlakomer pada, raste ♪
- tlorís in tlóris -a m (ȋ; ọ̑) 1. grafični prikaz vodoravnega prereza stavbe, predmeta s podatki o merah: narisati, povečati tloris; vnesti mere v tloris; tloris hiše, stroja; tloris kleti, nadstropja // podoba, oblikovanost stavbe, predmeta, prostora v vodoravnem prerezu, gledana od zgoraj: izkopavanja so odkrila tloris gradu, mesta; okrogel, podolžen tloris; stanovanjski tlorisi; v nadstropju je tloris drugačen kot v pritličju / stavba je v tlorisu kvadratna ♦ arhit. bazilikalni tloris 2. geom. projekcija predmeta navadno na vodoravno ravnino: naris in tloris 3. knjiž. temelj, osnova: idejni tloris romana; metrični tloris pesmi ♪
- točkóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na točko: točkovna razdalja / točkovni dosežki telovadcev; točkovni sistem ocenjevanja ♦ alp. točkovna (planinska) pot (planinska) pot od točke do točke brez posebne povezave med njimi; grad. točkovni temelj samostojen temelj pod posameznim stebrom; šport. točkovni sodnik sodnik, ki ocenjuje tekmovalce s točkami; teh. točkovna obremenitev; točkovno varjenje varjenje, pri katerem se spajajo deli na posameznih točkah stika ♪
- tók -a m, mn. tokóvi in tóki (ọ̑) 1. nepretrgano, v določeni smeri gibajoča se snov, zlasti tekočina, plin: tok teče, se vrtinči; zajel ga je topel zračni tok; prestreči, zaustaviti tok z oviro // nepretrgano, v določeni smeri gibajoči se del vode v reki, jezeru, morju: tok nese, zgrabi čoln; zabresti v tok / spustiti se s čolnom po toku; plavati proti toku, s tokom / blatni tok v jezeru; mešanje mrzlih in toplih oceanskih tokov 2. navadno s prilastkom v strugi tekoča voda: raziskovati podzemne tokove; dolžina, širina (rečnega) toka / reka je plovna samo v enem delu svojega toka; odpadne vode odvajajo neposredno v rečni tok v reko / potok je spremenil tok strugo, smer tečenja 3. nepretrgano gibanje zlasti tekočine, plina v določeni smeri: sredi reke je tok najmočnejši; tok nastane, pojema, se ustavi; enakomeren, počasen, vijugast tok; stalen tok tekočine, zraka; hitrost, smer toka 4.
navadno v zvezi električni tok gibanje naelektrenih delcev: električni tok nastane, se prekine; snov, ki ne prevaja električnega toka / električni tok teče po žici; izključiti tok // to gibanje glede na učinek, ki ga povzroča, delo, ki ga opravi: električni tok ga je stresel, ubil; varjenje z električnim tokom / ogrevati prostore z električnim tokom z električno energijo; preskrba, varčevanje z električnim tokom / gospodinjski, industrijski tok električna energija, namenjena za uporabnike v gospodinjstvih, v industriji 5. s prilastkom strnjeno, v določeni smeri premikajoča se skupina ljudi, stvari: policija je skušala zaustaviti tok demonstrantov; tok ljudi na cesti 6. s prilastkom prehajanje ljudi, stvari z enega mesta na drugo na določenem področju: proučevati selitvene, turistične tokove; glavni prometni tokovi / kolonizacijski tok // prehajanje stvari, blaga z enega mesta na drugo v kaki dejavnosti: gospodarski tokovi; uvozni in
izvozni tokovi / blagovni tokovi; informacijski tokovi 7. s prilastkom kar obstaja, se dogaja z nepretrganim sledenjem kakih enot, pojavov: zaustaviti tok besed; tok misli, spominov se je pretrgal / obrniti tok dogodkov potek / z oslabljenim pomenom: tok časa; tok dogajanja v pripovedi; slediti toku razprave razpravi; publ. v toku šolanja je zamenjal več učiteljev med šolanjem 8. s prilastkom delovanje, dejavnost na kakem področju, določena s posebnim sistemom idej, sredstev: filozofski, literarni tokovi v 19. stoletju; novi politični tokovi / razvojni tokovi v gledališču; v slikarstvu je prevladal realistični tok realistična smer ● ekspr. predati se toku dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje ◊ elektr. anodni tok; enofazni, trifazni tok; enosmerni, izmenični tok; inducirani tok; jakost toka; fiz. energijski tok količina, določena kot
energija, ki jo telo odda ali prejme v časovni enoti; svetlobni tok energija, ki jo izseva svetilo v eni sekundi; toplotni tok količina, določena kot toplota, ki preide v časovni enoti skozi dani presek; geogr. dolnji ali spodnji tok reke zadnji del reke blizu izliva; morski tok premikanje površinske morske vode v določeni smeri; Zalivski tok topli morski tok, ki teče iz Mehiškega zaliva čez severni Atlantik mimo Skandinavije proti Severnemu Ledenemu morju; lit. tok zavesti pripovedna tehnika, ki podaja navidezno neurejeno sledenje misli, čustev, asociacij literarne osebe; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; meteor. navzdolnji, navzgornji zračni tok; vzponski tok tok poševno ob pobočju ali frontalnih površinah dvigajočega se zraka ♪
- tólči tólčem [ou̯] nedov., tólci tólcite in tolcíte; tólkel tólkla (ọ́) 1. slišno, navadno močneje udarjati: delavci tolčejo; tolči po bobnu, vratih; tolkla ga je po hrbtu, ker se mu je zaletelo; od jeze tolči po mizi; tolči s kladivom; žolna tolče s kljunom po deblu; pri plesu je s petami tolkel ob tla; enakomerno, močno, rahlo tolči / veje so jih tolkle po obrazu / dež tolče po šipah; razburkano morje je tolklo ob obalo 2. s slišnim, navadno močnejšim udarjanjem a) delati iz česa majhne, drobne dele: tolči kamenje, poper; tolči v možnarju; tolči grude z motiko / tolči jabolka za mošt b) odstranjevati lupino: tolči lešnike, orehe c) odstranjevati kaj sploh: tolči omet z zidu 3. s slišnim, navadno močnejšim udarjanjem obdelovati: tolči glino; tolči po perilu, razbeljenem železu / tolči maslo mesti; tolči smetano stepati / ekspr. mešalnik tolče tudi sneg dela, meša 4. močno
udarjati z namenom povzročiti bolečino: tolči konja; tolči koga s pestjo // pog. tepsti, pretepati: vsak dan ga tolče 5. nav. 3. os., ekspr. močno padajoč udarjati ob podlago: spet dežuje, vmes pa tolče toča; toča tolče po strehi, šipah 6. ekspr. dajati močne, kratke glasove pri delovanju: brzojav tolče; po vinogradih tolčejo klopotci / ura tolče tri bije; brezoseb. v zvoniku tolče polnoč / v motorju nekaj tolče 7. ekspr. iti, hoditi trdo udarjajoč ob podlago: dolgo smo tolkli po kamnitem tlaku / šla sva po bližnjici, da ne bi tolkla trde ceste / pot, ki jo je tolkel dvakrat na dan po kateri je šel, hodil; pog. skupaj jo tolčeta navkreber 8. ekspr. delati sunkovite gibe z delom telesa, navadno zaradi razburjenosti: pes tolče z repom; tolči s krili 9. ekspr. močno biti, utripati: srce glasno, hitro, razburjeno tolče; srce mu tolče kot kladivo / knjiž. kri mu je tolkla v sencih; brezoseb. v glavi mi tolče 10. ekspr. silovito vojaško
napadati, zlasti s streljanjem: tolkla sta jih dva bataljona; tolči sovražnika iz zasede // silovito streljati: z brzostrelko tolči po kom; z brega tolči na cesto, proti hiši / pod njimi je tolkel mitraljez / letala so tolkla mesta silovito bombardirala 11. publ., navadno v zvezi s po kritizirati, napadati: če le more, tolče po svojih nasprotnikih / kritika tolče po idejni osnovi dela 12. ekspr. povzročati škodo, težave; prizadevati: kmete tolčejo slabe letine; tolče nas naša neodločnost / davki tolčejo trgovino 13. ekspr. s težavo govoriti kak jezik: madžarščino že malo tolče; slabo, za silo tolče nemščino // govoriti kak jezik sploh: francoščino pa že dobro tolčeš; tekoče smo tolkli po rusko 14. ekspr. živeti, shajati: laže bi tolkli, če bi imel redno delo; nekako že tolčemo / tolči pomanjkanje, revščino živeti v pomanjkanju, revščini; kakšno življenje tolčete tukaj kako živite ● ekspr. vse leto tolčejo krompir jedo;
ekspr. ljudje so tolkli lakoto so bili lačni; ekspr. tolči rekord presegati; publ. določilo tolče zakon je v nasprotju z njim; slabš. tolči mimo, v prazno govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva ◊ etn. tolči kozo otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; šport. tolči žogo čez mrežo v skoku z močnim udarcem navzdol pošiljati žogo v nasprotnikovo polje tólči se 1. ekspr., v zvezi z na, po z močnim udarjanjem po kakem delu na sebi izražati podkrepitev tega, kar določa sobesedilo: tolkel se je po prsih in se hvalil, kaj je napravil; vse to sem sam zaslužil, se je tolkel po denarnici / nič takega niste naredili, da bi se lahko tolkli po prsih hvalili 2. ekspr. udeleževati se oboroženega spopada, boja; bojevati se: nekaj borcev se še tolče; tolči se za svobodo; tolči se s sovražnikom; junaško se tolči // zelo si prizadevati za kaj: tolči se za prvo mesto; že dolgo se tolčejo, da ne bi odpuščali
delavcev 3. ekspr. biti v nasprotju s čim; biti se: njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih / barve se tolčejo niso skladne 4. ekspr., navadno s prislovnim določilom (s težavo) se preživljati: z večjimi dohodki bi se lažje tolkla / s težavo se tolče skozi življenje ● ekspr. zaradi tega se boste še tolkli po glavi se boste kesali; to boste še obžalovali; ekspr. nič se ne tolci po prsih, je že prepozno ne izražaj obžalovanja tólčen -a -o: poti so nasipali s tolčenim kamenjem; tolčena smetana stepena smetana ♦ um. tolčeni baker izdelek iz bakrene pločevine, v katero so vtolčene reliefne podobe ♪
- tolkáč -a [u̯k] m (á) 1. batu ali kiju podobno orodje, s katerim se kaj s tolčenjem mečka, drobi: mečkati krompir, peso s tolkačem; lesen tolkač; tolkač za poper 2. priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje; tolkalo: potrkati s tolkačem; medeninast tolkač 3. muz. krajša lesena ali kovinska palica z glavico na koncu, s katero se tolče na tolkalo ♪
- tolkáča -e [u̯k] ž (á) tolkač: zmečkati krompir s tolkačo ♪
- tolmínec -nca m (ȋ) 1. nekdaj žepni nož z ukrivljenim rezilom, kovan na Tolminskem: rezati s tolmincem 2. agr. krompir domače sorte z belkastim mesom: tolminec je dobro obrodil ♪
- tólst -a -o [u̯s] prid. (ọ̑ ọ́) knjiž. 1. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; debel: puran je tolst; tolsta krava; tolst kot prašič / tolst trebuh; tolsta zadnjica / tolsti prsti 2. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti; masten: tolsto meso / tolsto kosilo ● knjiž. tolst glas, smeh globok, nizek; knjiž., ekspr. imeti tolsto denarnico imeti veliko denarja ◊ etn. tolsti četrtek debeli četrtek; zool. tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo ♪
- topinambúr -ja m (ū) agr. krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji: pridelovati topinambur ♪
- toplomér -a m (ẹ̑) priprava za merjenje temperature: toplomer kaže minus dvajset stopinj; meriti temperaturo s toplomerom ♪
- toplôten -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na toploto: toplotni dražljaj; toplotni učinek / toplotne razmere / toplotna izolacija ◊ fiz. toplotna konvekcija prenašanje toplote zaradi gibanja snovi; toplotna smrt hipotetično stanje vesolja, ko ni več mogoča nobena sprememba, ker je temperatura povsod enaka; toplotno sevanje prenos toplote s kraja z višjo temperaturo na kraj z nižjo temperaturo z elektromagnetnim valovanjem; med. toplotni udar vročinska kap; meteor. toplotni obrat pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; toplotna nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; strojn. toplotni prenosnik naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu; toplotni stroj stroj, ki spreminja toplotno energijo v mehansko delo; toplotna črpalka strojna naprava za črpanje
toplote s kraja z nižjo temperaturo na kraj z višjo temperaturo; toplotna naprava naprava, ki pripravlja, izkorišča, prenaša toploto; teh. toplotni akumulator; toplotni ščit obloga čelnih ploskev kabine vesoljske ladje, rakete, ki ščiti naprave, posadko pred previsokimi temperaturami pri prehodu skozi zračne plasti; toplotna obdelava načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti; toplotna vrednost goriva kurilna vrednost goriva; toplotna vrednost vžigalne svečke količina, ki pove, koliko toplote oddaja svečka toplôtno prisl.: toplotno izolirati ♪
- topografíja -e ž (ȋ) 1. opisovanje, prikazovanje značilnosti zemeljskega površja, zlasti s kartami, zemljevidi: biti izveden v topografiji / izšlo je že več topografij / zgodovinska topografija Slovenije // značilnosti zemeljskega površja: topografija puščave 2. knjiž. opisovanje, prikazovanje česa glede na nahajališče: topografija spomenikov NOB / arheološka topografija ♦ um. umetnostna topografija // opisovanje, prikazovanje česa sploh: čustvena topografija glavne osebe v romanu ♪
- továriš -a m (ȃ) 1. oseba v razmerju do druge osebe, s katero kaj skupaj dela: dati navodila tovarišem; pomagati tovarišem pri vzponu na vrh gore; pri vožnji je prehitel tovariše; skrbeti za ranjenega tovariša; bojni, lovski, plezalni tovariš; tovariš na straži, pri igri / sodili so uporniku Janezu Gradniku in njegovim tovarišem // oseba v razmerju do ženske, s katero živi v življenjski skupnosti: poiskati si tovariša / zakonski, življenjski tovariš // oseba v razmerju do druge osebe, s katero je kje skupaj sploh: prebuditi tovariše v celici; popotni, sobni tovariši; tovariši iz razreda / ekspr. knjiga mu je ob samotnih večerih edini tovariš 2. oseba v razmerju do druge osebe, ki pripada isti skupnosti, ima isti poklic, položaj: miličniku se je pridružil še en tovariš; rudarji so si prizadevali rešiti zasute tovariše; zavračati prenapeta stališča tovarišev v stranki / klubski, poklicni,
stanovski tovariš; poslovni tovariš poslovni partner / ekspr. slon je s trobljenjem poklical tovariše druge slone // oseba v razmerju do druge osebe, ki ima enak družbeni položaj: revolucija je ljudi izenačila, vsi so si tovariši; to si lahko dovoli le med tovariši; pogovorili so se kot tovariši // oseba v razmerju do druge osebe, ki je v istem stanju: tovariš v bridkosti, nesreči 3. oseba v razmerju do druge osebe, s katero se prijateljsko druži: posloviti se od tovarišev; oditi na vas k tovarišem; imeti dobre, slabe tovariše; tovariši iz otroških let 4. naslov za odraslega moškega: med pogovorom je vstopil neki tovariš; predstaviti neznanega tovariša / kot nagovor tovariš, pokažite dokumente; kot pristavek k imenu, poklicu: tovariš profesor; pokličite tovariša Petra // pog. politični funkcionar: povabili so tovariše z občine; tovariši na vodilnih mestih; šalj. ne ve se, kaj bodo odločili gospodje tovariši 5. žarg., šol.
učitelj, profesor: tovariš je spraševal; opravičiti se tovarišu; tovariš za angleščino ● zastar. trgovec ga je vzel za tovariša družabnika ♪
- tovóren in tovôren -rna -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na tovor: tovorni promet / tovorni avtomobil; tovorni vagon; tovorna ladja; tovorna železniška postaja; tovorno dvigalo; tovorno pristanišče / tovorni konj konj, ki prenaša tovor; tovorna živina konji, mule, osli ♦ navt. tovorna vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok polno natovorjene ladje; žel. tovorni kilometer enota za obračunavanje prevoza ene tone tovora na razdalji 1 km; tovorni list potrdilo o prevzemu in predaji blaga pri prevozu in o plačani voznini ♪
- trabákula -e ž (ȃ) navt. dalmatinska in istrska ladja z dvema jamboroma in nazaj zavihano statvo na premcu: prevažati sadje s trabakulo; ribiška trabakula ♪
- trák -ú in -a, mn. trakóvi stil. tráki (ȃ) 1. dolg, ozek in tanek kos blaga, gume, kovine: odvijati trak; prišiti trak; razrezati trak na več delov; navezati na trak; prevezati s trakom; gumiran, papirnat, svilen trak; okrasni, pisani trakovi; trak in vrvica / čez oko nosi črn trak; lepilni, samolepilni trak; merilni trak; nosilni trak za nošenje, prenašanje česa; reditelji z rdečim, rumenim trakom na rokavu; ščitni trak ki ščiti robove hlač, kril; klobuk s širokim (zunanjim) trakom na zunanjem stiku krajcev in štule; tesnilni trak; žalni trak ki se nosi na rokavu, reverju kot znamenje žalovanja / posneti na filmski, magnetofonski trak; trak za pisalni stroj / trgati v trakovih v dolgih in tankih kosih 2. tak kos, napeljan okrog valjev, za strojno prenašanje česa: pognati, ustaviti trak / brezkončni ali neskončni trak s spojenima koncema // navadno s prilastkom transportna naprava
z brezkončnim trakom: premestiti nakladalni, transportni trak // v zvezi tekoči trak naprava, ki pomika predmet od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil: s tekočega traku bo prišlo vsak dan deset avtomobilov; delati pri tekočem traku; izdelki s tekočega traku / avtomatski tekoči trak pri katerem delajo avtomati 3. navadno v zvezi tekoči trak delovni postopek, pri katerem se predmet pomika od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil: organizirati, uvesti tekoči trak 4. nav. ekspr. kar je podobno traku: srebrni trak v dolini je reka / z oslabljenim pomenom beli trak ceste / rumeni trakovi tigrove kože proge, pasovi; slepeča trakova avtomobilskih žarometov žarka; snopa ● publ. po slavnostnem govoru je predsednik občine prerezal trak s tem dejanjem je simbolično odprl kaj; ekspr. težave so si sledile kar na tekočem
traku, po tekočem traku hitro druga za drugo; ekspr. v glavi se mu je začel odvijati trak spominov vrsta med seboj povezanih spominov ◊ agr. žveplov trak iz v ognju obstojnega materiala, na katerega je naneseno žveplo za suho žveplanje lesene vinske posode; elektr. izolirni trak za izoliranje zlasti spojev (električnih) vodnikov; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; les. strženovi trakovi ki potekajo radialno od stržena debla k skorji; mat. številski trak številska premica; med. drenažni trak; metal. trak zelo dolg, ploščat valjan izdelek; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; obrt. kapitalni trak okrasni trak iz barvnega blaga na obeh koncih hrbta pri vezani knjigi; trak za hladno, vroče spajanje umetnih mas; ptt telegrafski trak na katerega telegrafski aparat zapisuje sprejete znake; rad. uvodni trak začetni del magnetofonskega traku brez magnetne
plasti in zapisa za namestitev traku v magnetofonu; šport. ciljni trak razpet na cilju prečno na tekmovalno stezo; um. napisni trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih; zal. bralni trak uvezan trak za zaznamovanje strani; zool. plavutni trak hrustančasti ali koščeni oporni del plavuti; žel. tirni trak druga za drugo položene in na prage pritrjene tirnice ♪
- traktoríst -a m (ȋ) voznik traktorja: traktorist je povzročil prometno nezgodo / narediti izpit za traktorista / poklicni traktorist ♪
- tránsatlántski -a -o prid. (ȃ-ȃ) knjiž. ki poteka ali se giblje z ene strani Atlantika na drugo: transatlantski promet / transatlantski polet / transatlantski parnik ♪
- transverzála -e ž (ȃ) 1. knjiž. glavna (prometna) pot čez večje ozemlje: graditi transverzalo / cestna, železniška transverzala 2. tur. označena pot čez večje ozemlje, na kateri se navadno vpisuje v posebne knjige in se zbirajo žigi: transverzala je speljana po slikoviti pokrajini; prehoditi transverzalo / kolesarska, taborniška transverzala / Slovenska planinska transverzala ◊ geom. črta, ki seka sistem črt; prečnica ♪
- transverzálen -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. prečen, počezen: transverzalna smer; longitudinalen in transverzalen 2. nanašajoč se na transverzalo: transverzalna cesta / odsek transverzalne planinske poti / transverzalna knjižica knjižica z opisom transverzale in prostorom za žige; transverzalna značka ◊ bot. transverzalni geotropizem vodoravna razporeditev vej in stranskih korenin; fiz. transverzalno valovanje valovanje, pri katerem nihajo delci snovi ali polje pravokotno na smer prenašanja energije, prečno valovanje transverzálno prisl.: valovati transverzalno ♪
- tranzít -a m (ȋ) prevoz česa čez drugo državo, mesto: dovoliti, ovirati tranzit; tranzit blaga, potnikov / letalski, železniški tranzit; pomorski tranzit skozi pristanišče druge države, drugega mesta / biti v tranzitu // število vozil pri takem prevozu: tranzit narašča, upada; stara, ozka cesta ne zmore več vsega tranzita / publ. tretjina luškega prometa je tranzit ♦ ptt poštni, telefonski tranzit poštni, telefonski promet čez ozemlje, naprave druge države ♪
- tranzíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tranzit: tranzitno blago / tranzitna cesta; tranzitna država / tranzitni gostje prehodni gostje ♦ jur. tranzitni vizum; ptt tranzitna telefonska centrala telefonska centrala, ki posreduje telefonski promet med dvema drugima centralama; tur. tranzitni turizem prehodni turizem tranzítno prisl.: tranzitno potovati, prepeljati ♪
- trása -e ž (ā) smer, potek prometnega objekta, napeljave na terenu: določiti, spremeniti traso daljnovoda; vrisati traso ceste // površina, po kateri poteka tak objekt: zaznamovati traso s količki; dolžina, širina trase / trasa ceste poteka ob reki / začeti delati, kopati na trasi; pripeljati mehanizacijo na traso; urejati kanalizacijo ob trasi ♪
2.844 2.869 2.894 2.919 2.944 2.969 2.994 3.019 3.044 3.069