Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ROM (151-175)



  1.      gromòt  -ôta m ( ó) zastar. grmenje: slišal se je zamolkel gromot / gromot topov
  2.      gromôten  -tna -o prid. (ó) zastar. gromovit, gromek: gromoten smeh
  3.      gromóven  -vna -o prid. (ọ̄) knjiž., redko gromovit, gromek: gromoven glas
  4.      gromovít  -a -o prid. () 1. ekspr. zelo glasen, hrupen: zavpil je z gromovitim glasom; gromovito ploskanje / ni bilo velikih, gromovitih besed navdušenih, vznesenih 2. zastar. poln grmenja: poletje je bilo viharno in gromovito gromovíto prisl.: gromovito se je zasmejal
  5.      gromóvnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od gromovnik: ni bilo večje gromovnice, kot je bila ona
  6.      gromóvnik  -a m (ọ̑) 1. ekspr. kdor zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: bil je eden izmed glavnih gromovnikov v skupščini; politični gromovnik / gromovnik svobode glasnik, oznanjevalec 2. knjiž. naslov za boga Jupitra ali Zeusa: veliki gromovnik / kot pristavek k imenu tega boga gromovnik Jupiter
  7.      gromóvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gromovnike: gromovniški govornik / izdal je gromovniški letak
  8.      gromozánski  -a -o prid. () ekspr. 1. zelo velik, ogromen: na cesti je stal gromozanski avtomobil; vihtel je gromozansko sekiro / ponujali so mu gromozansko vsoto denarja / gromozanska pošast grozna, strašna 2. redko močen, silovit: slišalo se je gromozansko razbijanje po vratih gromozánsko prisl.: kaj se pa tako gromozansko derete
  9.      grómski  in grômski -a -o prid. (ọ̑; ō) ekspr. zelo glasen, hrupen: zaklical je z gromskim glasom; gromski smeh / kot kletvica gromska strela, kje si pa to dobil
  10.      heteromórfen  -fna -o prid. (ọ̑) biol., min. ki nastopa v dveh ali več oblikah: heteromorfni kromosomi; heteromorfna rudnina
  11.      heteromórfnost  -i ž (ọ̑) biol., min. lastnost, značilnost heteromorfnega: heteromorfnost ogljika
  12.      hídromeháničen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na hidromehaniko: hidromehanična teorija trenja / izvoz hidromehanične opreme
  13.      hídromehánika  -e ž (-á) fiz. nauk o silah in gibanju tekočin
  14.      hídromehánski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na hidromehaniko: hidromehanski zakoni / hidromehanske naprave naprave za opremo elektrarn
  15.      hídromeliorácija  -e ž (-á) izboljševanje zemljišč z osuševanjem ali namakanjem: izdelati načrt za hidromelioracijo
  16.      hídromelioracíjski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na hidromelioracijo: hidromelioracijska dela / hidromelioracijski sistem
  17.      hídrometamorfóza  -e ž (-ọ̑) petr. hidrotermalna metamorfoza
  18.      hídrometeorolóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na hidrologijo in meteorologijo: hidrometeorološke razmere določenega kraja / hidrometeorološka služba
  19.      hidrometríja  -e ž () veda o merjenju višine vode, njene hitrosti in pretoka
  20.      higrométer  -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje relativne vlage v zraku, vlagomer
  21.      higrometríja  -e ž () meteor. nauk o merjenju vlage v zraku
  22.      hipodróm  -a m (ọ̑) prostor za konjske dirke, konjsko dirkališče: otvoritev novega, modernega hipodroma
  23.      hipodrómski  -a -o (ọ̑) pridevnik od hipodrom: hipodromska steza
  24.      hirománt  -a m (ā á) kdor se ukvarja s hiromantijo: grafologi in hiromanti
  25.      hiromantíja  -e ž () napovedovanje človekove usode iz črt na dlani: ukvarjati se s hiromantijo

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA