Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ROM (126-150)

126.      eléktromehánika  -e ž (ẹ̑-á) dejavnost, ki izkorišča hkrati električne in mehanske pojave: tovarna je specializirana za elektromehaniko ♪
127.      elektromehánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na elektromehaniko: elektromehanski pojavi / elektromehanske priprave ♦ elektr. elektromehanski pretvornik; teh. elektromehanska tehtnica vzmetna ali vzvodna tehtnica s pretvornikom za pretvarjanje mehanske sile v električno ♪
128.      eléktrometalurgíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) metalurgija, ki uporablja električno energijo za pridobivanje in čiščenje kovin: bogate vodne sile so osnova za elektrometalurgijo ♪
129.      eléktrometalúrški  -a -o (ẹ̑-ȗ) pridevnik od elektrometalurgija: elektrometalurški obrat ♪
130.      elektrométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje električnega potenciala ♪
131.      elektromobíl  -a m (ȋ) avtomobil na električni pogon ♪
132.      eléktromontêr  -ja m (ẹ̑-ȇ) kdor se poklicno ukvarja z napeljavanjem in popravljanjem električnega omrežja in napeljav: izučen elektromonter ♪
133.      eléktromotór  -ja m (ẹ̑-ọ̑) stroj za spreminjanje električne energije v mehansko: žago poganja elektromotor; deli elektromotorja ♪
134.      eléktromotórček  -čka m (ẹ̑-ọ̑) manjšalnica od elektromotor: model z vgrajenim elektromotorčkom ♪
135.      eléktromotóren  -rna -o prid. (ẹ̑-ọ̄) nanašajoč se na elektromotor: elektromotorni pogon / elektromotorni vlak ♪
136.      eléktromotórski  -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na elektromotor: elektromotorska gred; elektromotorsko navitje / črpalna naprava na elektromotorski pogon elektromotorni ♪
137.      fêrokróm  -a m (ȇ-ọ̑) metal. zlitina železa in kroma: proizvodnja ferokroma ♪
138.      feromagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. ki se v zunanjem magnetnem polju močno omagneti: feromagnetne snovi ♪
139.      fêromangán  -a m (ȇ-ȃ) metal. zlitina železa in mangana: obloga iz feromangana ♪
140.      fibróm  -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih celic vezivnega tkiva ♪
141.      fotokrómen  -mna -o prid. (ọ̑) fiz., kem. ki spreminja svojo barvo pri različnih stopnjah osvetlitve: fotokromni materiali; fotokromno steklo ♪
142.      fótoromán  -a m (ọ̑-ȃ) roman manjše umetniške vrednosti, katerega dogajanje prikazujejo fotografije s kratkim besedilom: v reviji izhaja tudi fotoroman v nadaljevanjih; bere samo stripe in fotoromane ♪
143.      gròm  grôma m (ȍ ó) zelo slišen glas ob blisku: grom se razlega; v daljavi je pobliskavalo, gromov pa ni bilo slišati; bobneč, votel grom / kot kletvica: da bi te grom; grom in strela, spet je tu // ekspr. temu podoben glas: grom topov / bojni grom ♪
144.      gromáda  -e ž (ā) zastar. grmada: zažigati gromade ♪
145.      gromáden  -dna -o prid. (ȃ) zastar. velik, ogromen: konj je bil vprežen v gromaden voz ♪
146.      gromáditi  -im nedov. (á ȃ) zastar. grmaditi: gromaditi bogastvo ♪
147.      grômek  -mka -o prid. (ó) ekspr. glasen, hrupen: gromek glas, smeh; pozdravili so ga z gromkim vzklikanjem // knjiž. zelo velik, ogromen: po gromkem uspehu je bil pozabljen grômko prisl.: zmaga je gromko odjeknila po vsem svetu; gromko se zakrohotati ♪
148.      grométi  -ím nedov. (ẹ́ í) zastar. grmeti: brezoseb. zunaj gromi in treska / ves dan so gromeli topovi ♪
149.      gromoglásen  -sna -o prid. (ā) knjiž., redko gromovit, gromek: slišal se je gromoglasen krohot ♪
150.      gromonôsen  -sna -o prid. (ó ō) zastar. ki prinaša grom: na nebu je polno gromonosnih oblakov ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226