Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ROM (101-125)

101.      brómov  tudi brômov -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na brom: bromova kislina, spojina / bromove tablete ♪
102.      brómovica  -e ž (ọ̑) kem. raztopina broma ♪
103.      bromovodíkov  -a -o prid. (ȋ) kem., v zvezi bromovodikova kislina raztopina vodikovega bromida ♪
104.      butirométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje tolšče v mleku ♪
105.      céstnoprométen  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na cestni promet: cestnoprometni predpisi; kršiti cestnoprometno disciplino / cestnoprometna ureditev mesta ♪
106.      cromagnonec  ipd. gl. kromanjonec ipd. ♪
107.      crombie  in cromby gl. krombi ♪
108.      dákoromúnski  -a -o prid. (ȃ-ȗ) lingv., v zvezi dakoromunsko narečje vzhodno narečje romunskega jezika ♪
109.      dendrométer  -tra m (ẹ̄) gozd. priprava za merjenje debel stoječih dreves, deblomer ♪
110.      dendrometríja  -e ž (ȋ) nauk o merjenju gozdnega drevja ♪
111.      deromantizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odvzeti, odstraniti romantičnost: pisatelj je v romanu življenje deromantiziral deromantizíran -a -o: deromantizirana romantika ♪
112.      díkromát  -a m (ȋ-ȃ) kem. iz dveh molekul kromata nastala sol: kalijev, natrijev dikromat ♪
113.      díroma  prisl. (ȋ) knjiž., redko v diru: diroma jezditi ♪
114.      dobromíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȋ) knjiž. ki dobro, pošteno misli: dobromiselni ljudje tega niso mogli verjeti ♪
115.      dorómati  -am dov. (ọ̑) ekspr. dopotovati, prispeti: doromali smo, pot je bila kratka ♪
116.      dromedár  -ja m (á) enogrbi velblod: skoraj vso pot so jahali na dromedarjih ♪
117.      drómlja  -e ž (ọ̑) etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi: igrati na dromljo; drobna dromlja ♪
118.      drómljati  -am nedov. (ọ̑) 1. igrati na dromljo: zna dromljati 2. star. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom; brundati: maček zadovoljno dromlja 3. star. z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove; bobnati: ves čas je s prsti dromljal po mizi ♪
119.      eléktromagnét  -a m (ẹ̑-ẹ̑) teh. priprava z jedrom iz mehkega železa in navitjem, s katero se da dobiti močno magnetno polje: vključiti elektromagnet; jedro elektromagneta ♪
120.      eléktromagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektromagnet ali pojave, ki jih obravnava elektromagnetika: elektromagnetna priprava / elektromagnetni ventil ♦ fiz. elektromagnetni valovi; elektromagnetno nihanje periodično spreminjanje električnega toka in napetosti v električnem nihajnem krogu; elektromagnetno polje sestav električnega in magnetnega polja; elektromagnetno valovanje električno in magnetno polje, ki se periodično spreminjata, prepletata in razširjata v prostor; svetloba je elektromagnetno valovanje; strojn. elektromagnetna sklopka sklopka, pri kateri se vrtilni moment prenaša z elektromagnetom ♪
121.      eléktromagnétika  -e ž (ẹ̑-ẹ́) veda o elektromagnetnih poljih ♪
122.      eléktromagnetízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) elektr. magnetizem, ki nastane pod vplivom električnega toka ♪
123.      eléktromagnétski  -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektromagnet ali elektromagnetizem: elektromagnetski pojavi ♦ elektr. elektromagnetsko navitje ♪
124.      eléktromateriál  -a m (ẹ̑-ȃ) elektrotehnični material: trgovina z elektromaterialom ♪
125.      eléktromehánik  -a m (ẹ̑-á) mehanik za izdelovanje in popravljanje električnih aparatov: izučil se je za elektromehanika ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226