Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ROBE (51-75)


  1.      priróbek  -bka m (ọ̑) teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo: cev s prirobkom ♪
  2.      raztrobéntati  -am dov. (ẹ̑) slabš. na več krajih reči, povedati: njegove besede je kmalu raztrobentala ∙ slabš. puristi so marsikateri izraz raztrobentali za germanizem označili ♪
  3.      raztrobezljáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. na več krajih reči, povedati: novico je takoj raztrobezljala ♪
  4.      škróben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škrob: škrobno lepilo ◊ kem. škrobni sirup gosta prozorna tekočina, dobljena s kuhanjem škroba v razredčeni kislini; škrobni sladkor iz škroba pridobljena glukoza s primesmi ♪
  5.      štíriróben  -bna -o prid. (ȋ-ọ̑) ki ima štiri robove: štiriroben predmet ♪
  6.      toporóben  -bna -o prid. (ọ̑) ki ima top rob, tope robove: toporoben kos lesa ♪
  7.      tríróben  -bna -o prid. (ȋ-ọ̑) ki ima tri robove: šivanka s trirobno konico; trirobno strgalo ♦ arheol. trirobna puščica puščica s konico s tremi robovi, grebeni ♪
  8.      tróbec  -bca m (ọ̄) 1. v dolg mišičnat organ zrasla nos in zgornja ustna pri slonu: slon je s trobcem dvignil deblo 2. zastar. trobentač: sprevod trobcev ♪
  9.      trobelíka  -e ž (í) bot. strupena rastlina z debelo koreniko, trojnatimi listi in belimi cveti, Cicuta: zastrupiti se s trobeliko / velika trobelika ♪
  10.      trobelíkovec  -vca m (í) strup iz trobelike: zastrupiti se s trobelikovcem ♪
  11.      trobénta  -e ž (ẹ̑) glasbilo z višje ležečim tonskim obsegom v obliki spredaj razširjene kovinske cevi: trobente trobijo in bobni ropotajo; igrati (na) trobento; glas trobente / vojaška trobenta // kar je temu podobno: naredil si je trobento iz lubja; trobenta cveta ● jerihonske trobente po bibliji ki so imele tako močen glas, da se je zrušilo obzidje Jerihe; žarg. biti prva trobenta v orkestru prvi, vodilni trobentač ◊ bot. črna trobenta užitna lijakasta goba temno sive ali črne barve, Craterellus cornucopioides; muz. bachovska trobenta manjša trobenta z visoko ležečim tonskim obsegom za izvajanje zlasti baročnih skladb; jazz trobenta dolga, ozka trobenta, ki daje svetel in oster zvok ♪
  12.      trobentáč  -a m (á) kdor igra (na) trobento: trobentač trobi; poslušali so izvrstnega trobentača / bataljonski trobentač je zatrobil zbor ♪
  13.      trobéntanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od trobentati: poslušati trobentanje / trobentanje o uspehih ♪
  14.      trobéntar  -ja m (ẹ̑) trobentač: koncert znanega trobentarja ♪
  15.      trobéntarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na trobentarje ali trobentanje: čisti ton trobentarskega sola / po svojih trobentarskih zmožnostih daleč presega vse druge / ekspr. povešena trobentarska lica ♪
  16.      trobéntast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben trobenti: trobentast cvet; trobentasta cev ∙ ekspr. govoriti s trobentastim glasom močnim, donečim ♪
  17.      trobentáški  -a -o (á) pridevnik od trobentač: trobentaška točka sporeda ♪
  18.      trobéntati  -am nedov. (ẹ̑) 1. igrati (na) trobento: trobentač trobenta 2. ekspr. glasno, doneče se usekovati: ves dan že smrka in trobenta / trobentati z nosom 3. preh., slabš. glasno, vsiljivo govoriti, pripovedovati: o svojih uspehih trobenta po vsem mestu / nehajte že trobentati neumnosti trobentajóč -a -e: trobentajoč glas ♪
  19.      trobénten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od trobenta: trobentni solo ♪
  20.      trobéntica  -e ž (ẹ̑) 1. manjšalnica od trobenta: otrok je zatrobil na trobentico 2. rastlina s pritličnimi listi in pecljatimi rumenimi cveti: v bregu cvetijo trobentice; nabirati zvončke in trobentice ♪
  21.      trobéntičast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben trobentici: trobentičast cvet ♪
  22.      trobezljáč  -a [bǝz in bez] m (á) slabš. kdor nepremišljeno govori, pripoveduje: dovolj mi je tega trobezljača ♪
  23.      trobezljánje  -a [bǝz in bez] s (ȃ) glagolnik od trobezljati: težko prenašamo njihovo trobezljanje / neumno trobezljanje ♪
  24.      trobezljáti  -ám [bǝz in bez] nedov. (á ȃ) slabš. nepremišljeno govoriti, pripovedovati: ne zaupaj mu, on rad trobezlja; ne trobezljaj preveč / trobezljati neumnosti // govoriti, pripovedovati: o tem so trobezljali po vsej vasi ♪
  25.      turôben  -bna -o prid., turôbnejši (ó ō) knjiž. žalosten, mračen: fant je nekam turoben / spregovoriti s turobnim glasom / turobne misli / turoben jesenski dan / turobna pokrajina turôbno prisl.: zvon se je turobno oglasil; dan je bil turobno mrzel ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA