Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RNA (1.780-1.804)


  1.      nazóren  -rna -o prid., nazórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki vsebuje elemente, ki povečujejo dojemljivost, razumljivost: navesti nazoren primer za svojo trditev; nazorna razlaga; nazorno izražanje, podajanje, pripovedovanje / da bi bil bolj nazoren, si je pomagal s kretnjami ♦ šol. nazorni pouk pouk, pri katerem se učencem stvarno, jasno prikažejo stvari, ki se obravnavajo 2. s čuti zaznaven, resničen, stvaren: nazorna predstava o čem; to je nazorna slika o razvojnih težnjah tovarne / nazorno mišljenje nazórno prisl.: nazorno govoriti o čem; razstava nazorno kaže rast tovarne; nazorno si predstavljati stvari; nazorno izražene misli ♪
  2.      nèagráren  -rna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni agraren: neagrarni proizvodi; neagrarna dežela / neagrarno prebivalstvo ♪
  3.      nèažúren  -rna -o prid. (ȅ-ȗ) adm. ki ni ažuren: neažurno knjigovodstvo ♪
  4.      nében  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nebo 5: nebni del ustne votline ♦ anat. nebni obok sluznična guba med mehkim nebom in korenom jezika; nebna kost parna kost trdega neba; lingv. nebni glas nebnik; nebni izgovor izgovor z jezikom ob trdem nebu 2. star. nebesen: nebna sinjina / nebni obok ♪
  5.      nébnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., anat. vsak od dveh limfnih organov v žrelu: vnetje nebnic // parna kost trdega neba: čeljustnica in nebnici ♪
  6.      nebuláren  -rna -o prid. (ȃ) astr., v zvezi nebularna hipoteza hipoteza, da je osončje nastalo iz vrteče se meglice ♪
  7.      nečímrn  -a -o prid. (ȋ) 1. ki si prizadeva vzbuditi občudovanje, pozornost: nečimrn mladenič; tako je nečimrna, da se večkrat na dan preobleče / nečimrno vedenje 2. star. ničvreden, ničev: skrb za nečimrne stvari ♪
  8.      nečímrnica  -e ž (ȋ) ekspr. nečimrna ženska: kakšna nečimrnica je ♪
  9.      nečímrnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost nečimrnega človeka: prizadeta je bila njegova nečimrnost / ekspr. prava ženska nečimrnost / pooseb. ti nečimrnost nečimrna ♪
  10.      nèdenáren  -rna -o prid. (ȅ-ā) nasproten, drugačen od denarnega: nedenarne potrebe, skrbi ♦ ekon. nedenarna obratna sredstva ♪
  11.      nedotíka  -e ž (ȋ) bot. divja ali kulturna rastlina z rumenimi ali rdečimi cveti, Impatiens: drobnocvetna nedotika ♪
  12.      nèenakoméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni enakomeren: neenakomeren razvoj / neenakomerna hitrost / neenakomeren utrip žile; neenakomerno dihanje / ima nerazločno, neenakomerno pisavo ♦ fiz. neenakomerno gibanje gibanje s spremenljivo hitrostjo nèenakomérno prisl.: neenakomerno naraščati; neenakomerno razdeljen ♪
  13.      negácija  -e ž (á) 1. glagolnik od negirati: njegova odločna negacija je vse presenetila; poudarjanje internacionalnosti ne more biti negacija narodnosti / vztrajal je v negaciji vsega 2. publ., v povedni rabi kar kaj negira, zanikuje: zadnja odkritja so negacija dosedanje teorije / narodnoosvobodilni boj pomeni negacijo naše nesamostojnosti / njegova poezija je nasprotje in celo negacija klasične 3. publ., s prilastkom nasprotje: možnost, svoboda in njune negacije: nemožnost, determiniranost; ljubezensko čustvo se je spremenilo v svojo negacijo ◊ filoz. negacija logična operacija, s katero se iz danega stavka naredi zanikani stavek; dialektična negacija po Heglu kakovostno spreminjanje razvijajočega se pojava, pri katerem se ohranjajo in hkrati odpravljajo določene lastnosti, značilnosti; negacija negacije po Heglu stopnja v razvoju pojava, v kateri se izraža relativna ponovljivost nekaterih lastnosti nižjih stopenj pojava na višji stopnji; lingv. negacija prislov, ki izraža zanikanje; nikalnica; mat. negacija dogodka dogodek, ki se zgodi, če se določen dogodek ne zgodi; negacija izjave izjava, ki zanikuje določeno izjavo; negacija negacije izjava, ki zanikuje drugo, že zanikano izjavo in je enaka prvotni izjavi ♪
  14.      nègíben  -bna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki se ne giblje, ne premika: biti, ležati, postati negiben; stal je negiben kot kip / negiben izraz, obraz / negibna soparica nad vasjo; negibno morje // ki se ne more gibati, premikati: negiben bolnik / negibni prsti negibljivi ● pesn. negibna noč tiha, mirna; knjiž. negibna usoda nespremenljiva; knjiž. v naše negibno življenje je prinašal razvedrilo enolično, monotono nègíbno prisl.: negibno ležati, stati; negibno strmeti v kaj ♪
  15.      nègospodáren  -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni gospodaren: negospodaren človek / negospodarna proizvodnja nègospodárno prisl.: negospodarno poslovati ♪
  16.      nèhvaléžnost  -i ž (ȅ-ẹ́) nehvaležno vedenje, ravnanje: dobroto poplačati z nehvaležnostjo; ekspr. črna nehvaležnost / očeta je bolela sinova nehvaležnost ∙ nehvaležnost je plačilo sveta ♪
  17.      nèizméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ̄) knjiž. neizmerljiv: neizmerna količina; globina se mu je zdela skoraj neizmerna ♪
  18.      neizméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. 1. nenavadno velik, velikanski: tam se razprostira neizmerna ravnina; neizmerno morje leži pred njim / zbrala se je neizmerna množica 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: neizmerna dobrota, ljubezen; neizmerno trpljenje; obšlo ga je neizmerno veselje neizmérno prisl.: neizmerno ljubiti koga; neizmerno lep razgled; tam je neizmerno prostora ♪
  19.      nèizvíren  -rna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni izviren: neizvirna misel / pisatelj je precej neizviren, vsakdanji / neizvirno besedilo ♪
  20.      nejevéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki (česa) ne verjame; neveren: ne bodi tako nejeveren / še vedno mu ne verjame, ta nejeverni Tomaž 2. star. ki ni veren; neveren: verni in nejeverni ljudje ♪
  21.      nékajúren  -rna -o prid. (ẹ̄-ȗ) ki traja nekaj ur: hojo so nadaljevali po nekajurnem počitku; iščemo dekle za nekajurno pomoč v gospodinjstvu; nekajurna razprava; nekajurna vožnja / nekajurna vremenska napoved napoved, ki velja za nekaj ur ♪
  22.      nèkován  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni kovan: nekovani kosi železa / nekovani denar papirnati denar; nekovano zlato zlato, ki ni predelano v kovance ♪
  23.      néktaren  -rna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na nektar 2: nektarna sladkost / nektarni med / nektarne žleze ♪
  24.      nèkultúra  -e ž (ȅ-ȗ) nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od kulture: stanovanje je ogledalo človekove kulture ali nekulture / srčna nekultura / govorna, jezikovna nekultura ♪
  25.      nèkultúren  -rna -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni kulturen: primitivna, nekulturna plemena / surov, nekulturen človek / težko se je znašel v grobem, nekulturnem okolju / nekulturna postrežba; nekulturno izražanje, vedenje nèkultúrno prisl.: nekulturno govoriti ♪

   1.655 1.680 1.705 1.730 1.755 1.780 1.805 1.830 1.855 1.880  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA