Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RNA (176-200)



  1.      ornamentálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na ornament ali ornamentiko: ornamentalno risanje / ornamentalni elementi na pečah / ornamentalni slog / ornamentalni parket parket iz različnih vrst lesa v obliki ornamenta 2. knjiž. okrasen: ornamentalni vrtovi / ornamentalne pentlje na podbojih / ornamentalni motivi ornamentálno prisl.: obleka na kipu ima ornamentalno položene gube
  2.      ornamentálnost  -i ž () lastnost, značilnost ornamentalnega: ornamentalnost stavb / težnja po ornamentalnosti / slikarstvo je tedaj prešlo skoraj v ornamentalnost ornamentiranje
  3.      ornamênten  -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na ornament: ornamentni vzorec / pesem je objavljena čez celo stran v ornamentnem okviru ◊ arhit. ornamentno steklo steklo, ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano
  4.      ornamêntik  -a m (é) um. kdor oblikuje ornamente ali krasi z njimi predmete, objekte: ornamentiki in figuraliki
  5.      ornamêntika  -e ž (é) celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: čudovita ornamentika nad portalom / baročna, cvetlična ornamentika; filigranska, stilizirana ornamentika; ljudska ornamentika / ukvarjati se z ornamentiko ornamentiranjemum. pleteninasta ornamentika okras iz geometrično prepletajočih se trakov
  6.      ornamentíranje  -a s () glagolnik od ornamentirati: ornamentiranje ploskev z zasekanimi brazdami; ornamentiranje predmetov
  7.      ornamentírati  -am nedov. in dov. () delati ornamente na predmetih, objektih: ornamentirati portal, tlak ornamentíran -a -o: ornamentiran relief; ornamentirana peča; okovje je naredil bogato ornamentirano
  8.      ornát  -a m () 1. rel. slavnostno liturgično oblačilo: bogato vezen, dragocen ornat / duhovniški, mašniški, škofovski ornat; pren., ekspr. škof je prišel v cerkev v vsem svojem ornatu 2. srednjeveško slavnostno vladarsko oblačilo: nositi ornat / kraljevski, vladarski ornat
  9.      orodjárna  -e ž () delavnica, obrat za izdelovanje in vzdrževanje orodja: zaposlen je v orodjarni; mojster v orodjarni // shramba za orodje: iz orodjarne je prinesel sekiro in žago / gasilska orodjarna
  10.      orožárna  -e ž () skladišče orožja in vojaške opreme: orožarna je dobro založena; sovražniki so odkrili orožarno; pren., ekspr. to delo je prava orožarna govornih klišejev // tovarna orožja: v orožarnah so povečali proizvodnjo / orožarna za pehotno orožje
  11.      ovčárna  -e ž () knjiž., redko ovčjak: za ovčarno rastejo orehi
  12.      papírnat  -a -o prid. () ki je iz papirja: obledeli papirnati trakovi; zastavice na rokavih so papirnate / papirnati denar denar v obliki papirja; papirnati prtiček; zložiti kupljeno blago v papirnato vrečko // ekspr. neživljenjski, nestvaren: reševanje papirnatih problemov; papirnate obljube; sheme so zelo papirnate / papirnati izrazi; dialogi v novi drami so papirnati ● ekspr. papirnata vojna dalj časa trajajoča pismena polemikazool. papirnata ladjica glavonožec s tanko apnenčasto lupino in z izrazito spolno dvoličnostjo, Argonauta argo
  13.      papírnatost  -i ž () ekspr. neživljenjskost, nestvarnost: papirnatost izražanja
  14.      parketárna  -e ž () tovarna parketa: odprli so novo parketarno; žaga in parketarna
  15.      rna  -e ž () nar. 1. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: nad hlevom so imeli skedenj in parno 2. mn. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: vreči konjem seno v parne
  16.      Parnás  -a m () v grški mitologiji gora, na kateri prebiva Apolon z muzami: visoki Parnas ∙ knjiž. stopiti na Parnas začeti pesniti
  17.      parnás  -a m () knjiž., navadno s prilastkom pesništvo, poezija: slovenski parnas
  18.      parnásovec  -vca m () lit. predstavnik smeri v francoskem pesništvu v drugi polovici 19. stoletja, ki je odklanjala romantiko in zagovarjala objektivnost, strogo obliko: v svojih pesmih je posnemal francoske parnasovce
  19.      parnásovski  -a -o prid. () nanašajoč se na parnasovce: parnasovski pesniki / parnasovski larpurlartizem
  20.      parnopérnat  -a -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi parnopernati list pernati list, pri katerem se listno vreteno konča s konico ali vitico
  21.      paternalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na paternalizem: paternalistični odnosi / paternalistično vodenje države
  22.      paternalízem  -zma m () soc., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja navidez pokroviteljski, zaščitniški odnos lastnika kapitalističnega podjetja do delavcev z namenom, da bi jih prisilil k pokorščini
  23.      pekárna  -e ž () obrat za izdelovanje, pečenje kruha, peciva: delati v pekarni; zmogljivost pekarne / rekonstrukcija pekarne / avtomatska pekarna v kateri se pripravlja in peče kruh v avtomatiziranih napravah; industrijska pekarna v kateri se izdeluje kruh industrijsko; parna pekarna v kateri se peče kruh v parnih pečeh // prodajalna kruha, peciva: kupiti kruh v pekarni; prodajalka v pekarni
  24.      pepelárna  -e ž () nekdaj obrat za pridobivanje pepelike: delati v pepelarni
  25.      rnast  -a -o prid. (ẹ̑) redko pernat: pernasta blazina

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA