Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RNA (1.580-1.604)


  1.      malomárnica  -e ž (ȃ) ekspr. malomarna ženska ♪
  2.      malovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ekspr. ki dvomi o čem, malo verjame v kaj: maloveren je bil ob tem pripovedovanju 2. rel. ki nima trdne vere: maloverni in neverni ljudje malovérno prisl.: maloverno se je nasmehnil, ko mu je pripovedovala o lepi prihodnosti ♪
  3.      mandáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mandat: mandatna doba voljenih funkcionarjev / bivše kolonije izročiti v mandatno upravo ◊ jur. mandatni postopek civilni postopek, v katerem se izda odločba, ne da bi se preiskovala utemeljenost zahteve in zaslišal nasprotnik; mandatna kazen denarna kazen, ki se izreče in plača na kraju samem; mandatna pogodba pogodba o opravljanju poslov za drugega, naročilo; zgod. mandatno ozemlje med obema vojnama ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije mandátno prisl.: mandatno kaznovati koga ♪
  4.      maníja  -e ž (ȋ) 1. močno pretiravanje v kakem početju: njegova vljudnost je bila že skoraj manija; manija po velikih tovarnah / izleti so mu postali že prava manija / publ. slog je slab zaradi manije glagolov na koncu stavka 2. poljud. zmotna, dokazom nedostopna prepričanost o čem neresničnem, strok. blodnja: zasledovalna manija; manija preganjanja 3. psiht. bolezensko duševno stanje s pretirano razigranostjo, podjetnostjo, zgovornostjo: depresiji je sledila manija; imeti manijo / zbolel je za manijo ♪
  5.      maniók  -a m (ọ̑) bot. tropska kulturna rastlina, iz katere gomoljev se pridobiva moka, Manihot utilissima: tamkajšnji prebivalci gojijo maniok ♪
  6.      manióka  -e ž (ọ̑) bot. tropska kulturna rastlina, iz katere gomoljev se pridobiva moka; maniok: gojiti manioko ♪
  7.      maníra  -e ž (ȋ) 1. nav. mn., raba peša način vedenja, navada: imel je to maniro, da me je onikal; lepe, prostaške, uglajene manire; na napako ga je opozoril z manirami izkušenega poslovnega človeka; človek prikupnih manir; človek z mestnimi manirami // nav. ed. olikano, lepo vedenje: pozna se mu manira; nima manire; učiti koga manire; človek z manirami / poslovil se je, kot zahteva manira pravila lepega vedenja ∙ ekspr. le kje si se učil manir(e) zelo si neolikan 2. publ. pogosto se ponavljajoč način izražanja, zlasti v umetnosti, navada: mračni motivi so bili tedaj manira / posnemati tuje pesniške, slikarske manire način izražanja; ustvariti si svojo maniro / ti motivi so danes manira moda // uporabljanje takega načina izražanja: v njegovih verzih prevladuje literarna manira / zaiti v maniro ♪
  8.      manjšína  -e ž (í) 1. manjši del kake skupnosti, celote, zlasti ljudi: oni so manjšina; sklep večine je obvezen tudi za manjšino / parlamentarna manjšina ∙ biti, ostati v manjšini biti, ostati v primerjavi z določenim manj številen; biti preglasovan 2. navadno v zvezi narodna manjšina pripadniki naroda, katerega večina živi v drugi državi: zaščititi narodno manjšino; slovenska narodna manjšina v Italiji, na Koroškem; kulturna dejavnost narodne manjšine ♪
  9.      manufaktúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na manufakturo: manufakturni delavci; manufakturne delavnice; manufakturna delitev dela; manufakturna proizvodnja; manufakturno obdobje kapitalizma / manufakturna trgovina; manufakturno blago (tekstilno) blago, ki se prodaja na metre ♪
  10.      máren  -rna -o prid. (á ā) star. marljiv, delaven: maren človek, delavec / marna čebela / iron. marna birokracija / delo marnih rok / marno prizadevanje ♪
  11.      marijaníšče  -a s (í) v krščanskem okolju internat, navadno srednješolski, imenovan po Mariji: ob gimnaziji stoji marijanišče / nekdanje Marijanišče na Poljanski cesti ♪
  12.      maríjin  -a -o prid. (ȋ) v zvezah: poljud. marijini čeveljčki zaščitena gozdna kukavica, strok. lepi čeveljc; nar. marijini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi; venerini lasci; poljud. marijini laski ali marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalica ♪
  13.      marína  -e ž (ȋ) 1. um. slika, na kateri je upodobljen morski motiv: razstavljati krajine in marine; slikar marin 2. navt. pristanišče za jahte: urediti marino; piranska marina 3. zastar. mornarica: vojake je služil pri marini ♪
  14.      marínar  -ja m (ȋ) nižje pog. mornar: bele uniforme marinarjev ♪
  15.      marínec  -nca m (ȋ) publ., zlasti v ameriškem okolju pripadnik vojne mornarice: poročilo o spopadu ameriških marincev z gverilci ♪
  16.      márka  -e ž (ȃ) 1. denarna enota Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Finske: vstopnina je pet mark / finska, nemška marka // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop mark 2. raba peša znamka: s starih pisem je potrgal marke / razdeljevati blago po markah / zastar. (pasja) marka (pasja) znamka ◊ grad. marka oznaka za kakovost betona; zgod. marka v frankovski državi večja grofija ob državni meji; pri starih Germanih najmanjša teritorialna enota pri prehodu iz rodovnega v fevdalni red, srenja ♪
  17.      markíren  -rna -o prid. (ȋ) ki se uporablja za markiranje: markirne zastavice ♪
  18.      markizét  -a m (ẹ̑) tekst. tanka prozorna tkanina v sukljani vezavi za zavese in ženske bluze: bluza iz markizeta ♪
  19.      mármoren  -rna -o prid. (á) ki je iz marmorja: marmoren kip, steber; marmorna obloga; napis na marmorni plošči / ekspr.: trd, marmoren obraz; črne oči in marmorno čelo ◊ gastr. marmorni kolač pecivo, katerega delu testa je dodan kakav mármorno prisl.: marmorno bel; to je marmorno hladna lepota ♪
  20.      mármorjev  -a -o prid. (á) zastar. marmoren, marmornat: marmorjev spomenik ♪
  21.      marseljéza  -e ž (ẹ̑) francoska revolucionarna pesem in državna himna: peti marseljezo; orkester je zaigral marseljezo / zapornik je vso noč žvižgal marseljezo; pren. ta pesem bo postala naša marseljeza ♪
  22.      màrsikód  prisl. (ȁ-ọ̄) marsikje: marsikod so tla močvirna ♪
  23.      mártrati  -am nedov. (ȃ) nižje pog. mučiti: v internaciji so nas zelo martrali / kaj martraš konje / ne martraj se tako z delom / vsi se moramo martrati ● nižje pog. to ga že dolgo martra to bi že dolgo rad dobil, izvedel, spoznal ♪
  24.      mása  -e ž (ȃ) 1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke: zmleto rudo segrevajo, da nastane gobasta masa; mleti maso za karton; gnetljiva, homogena, mehka masa / mesna, papirna, steklena masa / obliti z bitumensko maso z bitumenom; izravnalna masa / z oslabljenim pomenom razvažati vročo asfaltno maso vroči asfalt // v zvezi umetna, plastična, sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul: predmeti, tla iz umetne mase; predelava umetnih mas 2. knjiž., s prilastkom velika strnjena količina kake snovi ali kakih stvari: mišična, vodna masa / na obzorju se vidi temna masa mestnih hiš gmota / publ., z oslabljenim pomenom kopičenje zvočnih mas zvokov / publ. bataljon se premika v sklenjeni masi sklenjeno 3. slabš. velika, strnjena skupina ljudi; množica: demonstrirajoča masa; tuleča in ploskajoča masa 4. nav. mn., publ. ljudje, ki predstavljajo največji del družbe, zlasti nižji sloji; množica: dvignile so se zatirane mase; delavske, ljudske mase; ideja je zajela najširše mase; gibanje, razširjeno med masami / dvigniti se nad maso; psihologija mase 5. publ., s prilastkom količina: v raztopini se odvečna masa topljenca izloči; del določene mase zlata / povečati maso osebnih dohodkov vsoto, znesek za osebne dohodke // z rodilnikom velika količina, množina: delo je bilo obremenjeno z maso nepredelanega gradiva; velikanska masa danosti, težav, nasprotij 6. fiz. količina, ki pove, kako se telo upira pri pospeševanju: meriti maso; lunina masa; masa atoma ◊ biol. dedna masa skupek vseh genov organizma; genotip; fiz. mirovna masa masa telesa v mirovanju; gastr. masa mešanica živil, iz katere se pripravljajo razne jedi; gozd. lesna masa količina stoječega ali posekanega lesa; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo; jur. likvidacijska ali stečajna masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji; kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; meteor. zračna masa zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti ♪
  25.      maskíren  -rna -o prid. (ȋ) voj. s katerim se dela kaj podobno okolici in s tem neopazno: maskirna obleka / maskirna mreža mreža, na katero se pritrdi maskirno gradivo // ki dela kaj podobno okolici in s tem neopazno: maskirne vojaške enote / maskirna disciplina ♪

   1.455 1.480 1.505 1.530 1.555 1.580 1.605 1.630 1.655 1.680  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA