Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RJA (6.076-6.100)


  1.      superiór  -ja m (ọ̑) papir. navadno bel, na eni strani gladek ovojni papir: vrečke iz superiorja ♪
  2.      superióren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki po sposobnostih, zlasti duševnih, presega druge; sposobnejši, večvreden: superioren človek / intelektualno superioren; teorija o superiornih rasah // ki po moči, ugledu presega druge: gospodarsko, vojaško superiorna država / superioren poklic 2. ki kaže zavest o takem preseganju: superioren odgovor; superiorna mirnost / superioren odnos // ekspr. vzvišen, ošaben: ne bodi tako superioren; njegovo superiorno vedenje jih je žalilo / superioren do vrstnikov, nad vrstniki superiórno prisl.: superiorno odgovarjati ♪
  3.      súperrevizíja  tudi súperrevízija -e ž (ȗ-ȋ; ȗ-í) višja, ponovna revizija: opraviti superrevizijo ♦ film. strokovno vodstvo, nadzorovanje dela režiserja začetnika ♪
  4.      supervízor  -ja m (ȋ) film. kdor strokovno vodi, nadzoruje delo režiserja začetnika: pri filmu je sodeloval kot supervizor ♪
  5.      supírati  -am nedov. in dov. (ȋ) v francoskem okolju večerjati (po večerni predstavi, prireditvi): supirati v znani restavraciji ♪
  6.      suplíranje  -a s (ȋ) glagolnik od suplirati: določiti profesorja za supliranje ♪
  7.      suròv  -óva -o prid., suróvejši (ȍ ọ̑) 1. ki je v naravnem stanju in ni obdelan, očiščen: surovi baker; surovi diamant; surova nafta / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo; surova guma kavčuk; surova drva neposušena 2. ki ni (popolnoma) kuhan, pečen: krompir je še surov; surovo jajce, meso / surova hrana / surovo maslo maslo, ki se pridobi neposredno iz smetane 3. ki ni dokončno izdelan, obdelan: surova tkanina; stavba v surovem stanju / surov zid neometan / ekspr.: ti podatki so surovi; surovo gradivo 4. ki v odnosu do ljudi, živali na žaljiv, nasilen način kaže svoje negativne lastnosti: surov človek / bil je surov z njo // ki izraža, kaže lastnosti takega človeka: surove poteze obraza / surov glas; surove besede; surovo govorjenje / surovi udarci; surovo zasliševanje / ekspr.: surovi časi; svet je surov 5. ekspr. zaradi svojih naravnih lastnosti za človeka zelo neugoden, težek: surovo podnebje / surova resničnost ◊ agr. surovi sladkor neprečiščen sladkor rumenkasto rjave barve; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa; metal. surovo železo železo, ki pride iz plavža; num. surova teža skupna teža jedra in primesi novca; tekst. surova preja preja, spredena iz neobdelanih vlaken; surovo bombažno platno platno, ki ni oplemeniteno; surova svila svila, ki ni degumirana; tkanina iz te svile; usnj. surova koža koža, ki še ni strojena suróvo prisl.: surovo ravnati; surovo obtesan ploh; sam.: pojesti kaj surovega; delo je v surovem gotovo ♪
  8.      súslik  -a m (ȗ) zool. veverici podoben vzhodnoevropski glodavec sivo rjave barve, ki živi v rovih, Citellus suslicus: oglašanje suslikov ♪
  9.      suspendírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. začasno odstaviti, odstraniti koga z delovnega mesta, funkcije: suspendirati delavca, direktorja / suspendirati koga z dela / suspendirati komisijo; suspendirati športnika (začasno) mu prepovedati tekmovati // začasno razveljaviti, ne upoštevati kaj: suspendirati člene ustave / suspendirati jamstvo, zahtevo ◊ kem. povzročiti, da se netopni, trdni delci enakomerno porazdelijo po tekočini suspendíran -a -o: bil je suspendiran; suspendirana snov ♪
  10.      suspénzija  in suspenzíja -e ž (ẹ́; ȋ) 1. jur. začasna odstavitev, odstranitev koga z delovnega mesta, funkcije: zahtevati suspenzijo direktorja / izreči suspenzijo // začasna razveljavitev, neupoštevanje česa: suspenzija ustavnih svoboščin / suspenzija jamstva 2. kem. zmes tekočine in trdnih delcev kake v njej netopne snovi: pripraviti suspenzijo; suspenzija in emulzija / odcediti suspenzijo ♪
  11.      súša  -e ž (ú) 1. stanje zelo majhne vlage v zemlji zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin: suša je, traja že dva meseca; ekspr. pritisnila je suša; posledice suše; škoda zaradi suše; rastlina, odporna proti vročini in suši / suša je uničila pridelek; ob, v hudi suši potok usahne // ekspr., navadno s prilastkom dejstvo, da česa potrebnega, kakovostnega ni na razpolago v zadostni količini: energetska, idejna, literarna suša; urednik se je pritoževal zaradi suše z gradivom ∙ ekspr. letos bo v kleti suša pridelali bomo zelo malo vina; ekspr. imeti sušo v blagajni, v žepu biti brez denarja; ekspr. čutiti sušo v grlu biti žejen; čutiti potrebo, željo po pitju alkoholne pijače; preg. suša sne en kos kruha, moča pa dva moča pridelku bolj škoduje kot suša 2. star. zelo suh človek: le jej, da ne boš taka suša ♪
  12.      sušílničar  -ja m (ȋ) delavec, ki skrbi za sušenje lesa v sušilnih komorah: kurjač in sušilničar ♪
  13.      súvati  -am tudi sújem in suváti súvam tudi sújem nedov., súvaj súvajte in suvájte; suvál tudi súval (ú; á ú) 1. delati hitre, kratke in sorazmerno močne gibe: suvati z ramo, roko / suvati z mečem proti napadalcu // preh. s takimi gibi udarjati, zadevati: suvati koga; otroci kričijo in se suvajo / pomenljivo se suvati s komolci 2. preh., s prislovnim določilom z (močnimi) sunki spravljati kaj s kakega mesta, na kako mesto: suvati kozarec od sebe; suvati koga sem in tja ● ekspr. suvati besede iz sebe sunkovito izgovarjati, govoriti; ekspr. vlažen veter suva v dolino v močnih sunkih piha suváje: suvaje gnati koga; suvaje se so stekli za njim suvajóč -a -e: suvajoč s komolci, se je prerival skozi gnečo; suvajoče noge súvan -a -o: bil je rinjen in suvan ♪
  14.      súženj  -žnja m (ú) 1. v suženjstvu brezpraven, nesvoboden človek, ki je v lasti svojega gospodarja: kupiti sužnja; rimski sužnji / lastnik sužnjev; trgovina s sužnji / prodali so ga za sužnja / črni sužnji v ameriškem okolju, nekdaj brezpravno, nesvobodno črnsko prebivalstvo 2. ekspr., navadno s prilastkom podrejen, odvisen človek: niso hoteli postati sužnji tujcem / suženj mamil; biti suženj javnega mnenja, strasti ∙ ekspr. ne bom suženj svojega stanovanja ne bom ga pretirano pospravljal, pazil nanj 3. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: suženj režima ♪
  15.      svahíli  -ja m (ȋ) lingv. najbolj razširjen občevalni, uradni jezik nekaterih držav Vzhodne Afrike s črnskim prebivalstvom: pogovarjati se v svahiliju ♪
  16.      svák  -a m (á) sestrin mož ali brat zakonskega partnerja: to je moj svak ♪
  17.      svákinja  -e ž (ā) bratova žena ali sestra zakonskega partnerja: svakinja ga ne mara ♪
  18.      svarílo  -a s (í) kar koga opozarja, opozori na to, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: upoštevati svarilo; dobrohotno, grozeče svarilo / to je v svarilo bodočim rodovom; kaznovali so ga za svarilo drugim ♪
  19.      svarítelj  -a m (ȋ) svarilec: dobrohoten svaritelj ga je dolgo opozarjal ♪
  20.      svaríti  -ím nedov. (ȋ í) opozarjati koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: mati ga je svarila, naj ne hodi tja; svarim te, varuj se ga; svariti pred nevarnostjo; prijateljsko, resno svariti / svariti z očmi svarèč -éča -e: svareč glas, pogled; prisl.: svareče dvigniti prst; svareče kaj reči ♪
  21.      svečáva  -e ž (ȃ) star. razsvetljava: ostal je brez svečave in kurjave; slaba svečava / plinska svečava / ob taki svečavi si boš pokvaril oči // svetloba: stene je obsijala medla svečava; svečava zvezd ♪
  22.      svéčnica  -e ž (ẹ́) rel. praznik Jezusovega darovanja 2. februarja: bilo je na svečnico ♪
  23.      svédrast  -a -o prid. (ẹ́) podoben svedru: svedrasti ostružki; svedrasti zvitki papirja; miza s svedrastimi nogami / ekspr. svedrast pogled vrtajoč, vprašujoč ♦ biol. svedraste bakterije spiralaste bakterije svédrasto prisl.: svedrasto zavito rogovje ♪
  24.      svét  -á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles: daljni svetovi; v vesolju obstajajo različni svetovi 2. zemlja z vsem, kar obstaja na njej: odkrivati, spoznavati svet; to mesto je bilo takrat središče sveta / sedmo čudo sveta / pot okoli sveta // s prilastkom zemlja glede na dele, ki jo sestavljajo: znani in neznani svet; svet okoli Sredozemskega morja; politična delitev sveta; narisati zemljevid sveta / publ. novi svet Amerika / zaloge premoga na svetu; to je edini primerek na svetu 3. celota vsega, kar biva, obstaja na zemlji: statično pojmovanje sveta; odnos do sveta / znanstveni pogled na svet / duhovni, predmetni, stvarni svet / naravni in nadnaravni svet 4. zemlja kot življenjski prostor ljudi: prizadevati si za mir na svetu; počutil se je kot državljan sveta / prva socialistična država na svetu; glavna industrijska sila na svetu / publ. v tem delu sveta je nastalo nevarno žarišče vojne // tuje, daljne dežele, države: iti v svet; hoditi, potovati po svetu; biti znan doma in po svetu; dogajanje, razmere v svetu; država je začela navezovati stike s svetom; konference so se udeležili predstavniki z vsega sveta iz veliko različnih držav / ekspr.: široki svet; to je naše okno v svet / publ. tretji svet države z nizkim narodnim dohodkom 5. del zemeljske površine glede na oblikovanost, poraslost, urejenost: onkraj prelaza se svet spremeni; izkrčiti svet; gorat, hribovit, raven, strm svet; kamnit, neobdelan, odročen, težko prehoden svet; močviren, suh svet / alpski, gorski, kraški svet; nižinski svet // del zemeljske površine sploh: svet med rekama je bil že zgodaj poseljen; ta košček sveta mu je najbolj ljub // tak del glede na lastništvo: pasli so na vaškem svetu / dobro bi bilo, če bi bilo okrog hiše malo več sveta; imajo veliko sveta zemlje, zemljišča 6. s prilastkom del zemeljske površine z določenimi značilnostmi skupaj z vsem, kar je na njem, v njem: raziskovati jamski, podvodni svet 7. s prilastkom celota bitij, stvari, pojavov v naravi, kot jo izraža prilastek: človeški svet; organski in neorganski svet; proučevati rastlinski svet rastline; ribji, živalski svet; svet ptičev // celota pojavov, predmetov, ki obdajajo človeka: svet barv, zvokov / najbolje se počuti v svetu glasbe // celota pojavov, predmetov sploh: svet idej, vrednot / bogati svet arheoloških odkritij 8. s prilastkom celota pojavov duševnega življenja človeka: (človekov) čustveni, notranji svet; intimni, izkustveni, nagonski svet; podzavestni, psihični svet; abstraktni svet domišljije // nav. ekspr. celota pojavov, stvari, ki določajo duševno življenje osebka: moj svet je drugačen od njenega; v njem odkriva popolnoma drug, tuj svet / vsak človek je svet zase / njen svet so knjige; to je njegov pravi svet 9. s prilastkom skupnost ljudi, ljudje na zemlji glede na družbeno ureditev, kulturne in socialnozgodovinske značilnosti: antični svet; kapitalistični, socialistični svet; moderni, sodobni svet / ekspr. tu se stikata dva svetova: vzhodni in zahodni / ekspr.: graditelji novega sveta; stari svet se je zrušil stara družbena ureditev 10. s prilastkom celota pojavov, stvari in odnosov med njimi na kakem področju človekovega udejstvovanja: v trgovskem svetu se je hitro znašel; svet kulture, politike; novosti v svetu znanosti in tehnike 11. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom skupina ljudi, ki jih družijo enaki, podobni interesi, enak spol, enaka starost, družbena pripadnost: mestni, salonski svet; mladi svet je bil navdušen mladi ljudje, mladina; moški, ženski svet moški, ženske / temu je prisluhnil ves kulturni svet; v strokovnem svetu je že znan med strokovnjaki / črnopolti svet v pristanišču črnci; pisatelj rad opisuje kmečki svet kmete, kmečko življenje / slovanski svet Slovani 12. celota družbenih, ekonomskih, političnih odnosov na zemlji: spreminjati svet; bojevati se za boljši, lepši, pravičnejši svet / danes živimo v drugačnem svetu v drugačnih razmerah, okoliščinah 13. nav. ekspr. ljudje, njihovo ravnanje in možnosti, ki jih ima kdo za delovanje, življenje: svet ga je razočaral; sveta ne razume več / privlačnost, vabljivost sveta // življenje v družbi, javno življenje: odpovedati se svetu; vrniti se v svet; pretrgati stike s svetom / zadovoljen je s seboj in s svetom // življenje, bivanje na zemlji sploh: na svet ga veže samo še volja; take so zakonitosti sveta 14. ekspr. skupnost ljudi, ljudje, javnost: predstaviti kaj svetu; to naj ostane skrito svetu; pred svetom je ona tvoja žena / povabil jo je v mesto, da bi prišla malo med svet v javnost, v družbo // ljudje sploh: svet je hudoben, krut; ne veš še, kaj je svet kakšni so (lahko) ljudje / pog. na ulicah se je trlo sveta ljudi / cel, ves svet cel, ves svet že to ve; obgodrnjati cel, ves svet; pozna ves svet zelo veliko ljudi; čuti se zapuščenega od vsega sveta; hud, jezen je na ves svet; pred vsem svetom se je osramotil; z vsem svetom je sprt ● ekspr. zaradi tega se svet ne bo podrl se ne bo zgodilo nič hudega; tako se dogaja, odkar svet stoji od nekdaj; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi; ekspr. sveta ne boš spremenil sprijazni se z ljudmi, dejstvi, kot so; ekspr. ves svet ima odprt pred seboj lahko gre kamorkoli; ekspr. radi bi svet na glavo postavili spremenili trdna, ustaljena načela, spoznanja; ekspr. biti odrezan od sveta imeti onemogočen dostop do drugih področij, krajev, ne moči vzdrževati zvez z njimi; star. poslovil se je od sveta umrl je; ekspr. v tem mestu sem pogledal, prijokal na svet sem se rodil; pog. mnogim otrokom je pomagala na svet je bila, je sodelovala pri njihovem rojstvu; ekspr. požvižgam se na ves svet izraža veliko omalovaževanje; ekspr. saj nisem šele danes na svet prišel, da ti bom verjel nisem tako neizkušen, naiven; ekspr. pet otrok je spravila na svet rodila; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; živeti med svetom v krščanskem okolju ne v samostanu; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; evfem. spraviti koga na drugi, oni svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; oni svet v različnih religijah kraj, prostor zunaj zemeljske stvarnosti; ekspr. politika mu je tuj svet na politiko se ne razume; konec sveta ekspr. na konec sveta bi šel za njo zelo jo ima rad; ekspr. razšli so se na vse štiri konce sveta vsepovsod; ekspr. našel ga bom, pa če na koncu sveta gotovo ga bom našel; ekspr. ta kraj je na koncu sveta zelo daleč; star. luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; ekspr. jutri bodo oči sveta obrnjene v Beograd ljudje po svetu bodo poslušali novice, poročila od tam; ekspr. on je najboljši človek na svetu zelo je dober; ekspr. hudo je, če nimaš na svetu kam nikamor iti, zateči se; ekspr. hiše ne proda za nič, za vse na svetu nikakor ne; red vlada svet; nehvaležnost je plačilo sveta; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče doma je najbolje ◊ filoz. čutni svet ki ga posredujejo čutila ♪
  25.      svét  -a -o prid., svetéjši (ẹ̑ ẹ́) 1. rel. zaradi popolnosti vreden češčenja: Bog je svet / sveti [sv.] Duh tretja božja oseba; sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožef / sveta brata Ciril in Metod // ki je v zvezi z Bogom, svetniki, verskimi obredi: sveti kraji; sveti ostanki relikvije; sveta pesem, podoba; poljubiti sveta tla / (sveti) krst prvi od sedmih zakramentov katoliške cerkve; sveti oče papež; (sveti) sinod v pravoslavni cerkvi najvišji kolektivni upravni, izvršni organ; (sveta) maša; sveto leto navadno vsako petindvajseto leto, namenjeno verski prenovi, poglobitvi; sveto olje blagoslovljeno olivno olje, ki se uporablja za maziljenje, zlasti bolnikov; sveto rešnje telo tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve 2. v zvezi sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere in delno židovske vere: brati, razlagati sveto pismo / sveto pismo nove, stare zaveze 3. ki se časti kot božansko bitje, bog: sveti bik, hrošč; sveti hrast; indijske svete krave // ki je v zvezi z bogovi, kultom, verskimi obredi: sveti kamen; jezik svetih knjig / sveta gora Olimp; romati v sveto mesto v Meko / sveto število 4. ekspr. ki v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: bil je svet in pobožen mož / njegovo življenje je bilo sveto / delati se svetega 5. ekspr., v povedni rabi ki ima za koga zelo veliko vrednost zaradi svoje povezanosti s čim zelo cenjenim, ljubljenim: ta kraj je zanj svet; zakon jim je bil svet in nedotakljiv; izgubil je vse, kar mu je bilo sveto 6. ekspr. ki se pojavlja v veliki stopnji: sveti mir; bližal se je s svetim strahom zelo spoštljivo; obšla ga je sveta groza; sveto spoštovanje // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: to je naša sveta dolžnost, pravica; sveta resnica / sveta vojna proti fašizmu upravičena / kot vzklik o sveta preproščina ● ekspr. vidita se na (vsake) svete čase malokdaj, poredkoma; v krščanskem okolju (sveti) križ božji, pa začnimo izraža prošnjo za uspeh pri delu; šalj. dolg ti bo plačal o svetem nikoli nikoli; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; sveta noč v krščanstvu noč pred božičem; ekspr. sveta nebesa, kako je lepo izraža začudenje, navdušenje; ekspr. nič mu ni sveto pri svojem ravnanju nima pomislekov ◊ med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; zgod. sveta aliansa ali sveta zveza zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem; zool. sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica svéto stil. svetó prisl.: sveto obljubiti, trditi, verjeti; sveto živeti; biti sveto prepričan ∙ ekspr. za sveto ne bi mogel tega reči z vso gotovostjo svéti -a -o sam.: vsi svêti in vsi svéti v krščanskem okolju praznik vseh svetnikov 1. novembra; družina je zanjo nekaj svetega ♦ rel. Najsvetejše posvečena hostija, sveto rešnje telo ♪

   5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA