Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RJA (366-390)


  1.      žerjávnica  -e ž (ȃ) v nekaterih deželah posodi podobna priprava z žerjavico za ogrevanje: greti se ob žerjavnici; trinožnik s kovinsko žerjavnico ♪
  2.      žerjávnik  -a m (ȃ) nekdaj priprava za žerjavico, s katero se prižiga smodnik v topu, stenj na puški: prinesti topničarju smodnik, nabijalnik in žerjavnik ♪
  3.      žerjavovódja  -e tudi -a m (ọ̑) kdor upravlja žerjav: podjetje potrebuje več žerjavovodij; tečaj za žerjavovodje ♪
  4.      abdikácija  -e ž (á) odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla ♪
  5.      abisálen  -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti ♪
  6.      absentízem  -zma m (ȋ) izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju; ugotavljanje vzrokov absentizma ♪
  7.      absolúten  -tna -o prid. (ȗ) 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast ◊ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba // ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega ♪
  8.      absolútnost  -i ž (ȗ) knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja; zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja ♪
  9.      adaptácija  -e ž (á) 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt // priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije ♪
  10.      adaptêr  -ja m (ȇ) kdor adaptira: adapterja nista upoštevala filmske dinamike ♪
  11.      administrátor  -ja m (ȃ) 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja ♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature 2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja ♪
  12.      aeróbika  -e ž (ọ̄) telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju: ukvarjati se z aerobiko; vaditelj aerobike ♪
  13.      afín  -a -o prid. (ȋ) geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev delilnega razmerja: afini liki afíno prisl.: afino povezane tvorbe ♪
  14.      afinitéta  -e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo ◊ geom. lastnost afino povezanih tvorb ♪
  15.      agéncija  in agencíja -e ž (ẹ́; ȋ) 1. podjetje, ki opravlja posredniške posle: pomorska, potovalna, turistična agencija / trgovska agencija / mednarodna agencija za atomsko energijo; avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic 2. obveščevalni, poročevalski urad: agencija poroča; časopisna, telegrafska, tiskovna agencija / agencija Tanjug ♪
  16.      agitátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na agitatorje ali agitacijo: agitatorski nastop; agitatorske tendence ◊ teh. agitatorski pralnik pralnik, v katerem agitator razgibava vodo, da ta valovi in udarja ob perilo ♪
  17.      ágroživílstvo  -a s (ȃ-ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega in živalskega izvora: kmetijstvo, živinoreja in druge panoge agroživilstva ♪
  18.      ájdovček  -čka m (á) bot. užitna goba s temno rjavim klobukom; jesenski jurček ♪
  19.      ájvar  -ja m (ȃ) gastr. solata iz pečenih paprik, jajčevcev, feferonov in česna: omaki dodamo žlico ajvarja; neskl. pril.: ajvar solata ♪
  20.      akademízem  -zma m (ȋ) knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem; literarni, slikarski akademizem // slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem ♪
  21.      ákati  -am nedov. (ā) lingv. izgovarjati glas a namesto o: Dolenjci akajo ♪
  22.      akcentuácija  -e ž (á) lingv. izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje, poudarjanje: ima dobro akcentuacijo // zaznamovanje z akcenti ♪
  23.      akcentuírati  -am nedov. in dov. (ȋ) lingv. izgovarjati izrazito, z naglasom; naglaševati, poudarjati: besede pravilno akcentuira // zaznamovati z akcenti: akcentuirati tekst akcentuíran -a -o: akcentuirano besedilo; pren. vulgarnost je v njegovem delu premočno akcentuirana ♪
  24.      akórd 1 -a m (ọ̑) skladni, ubrani glasovi, zvoki: zamrl je zadnji akord; slišijo se akordi harmonike, klavirja; močni akordi; pren., knjiž. zgodba izzveni v realističnem akordu; čisti barvni akordi; mračni akordi življenja ♦ muz. akord istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje; dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo; terčni akord sestavljen iz terc ♪
  25.      akribíja  -e ž (ȋ) knjiž. natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu: delo je pisano z veliko akribijo; pravila znanstvene akribije; akribija slovstvenega zgodovinarja ♪

   241 266 291 316 341 366 391 416 441 466  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA