Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RJA (2.151-2.175)


  1.      kljúnčkati  -am nedov. (ȗ) 1. s kljunom se dotikati kljuna zaradi dobrikanja, ljubkovanja: golob kljunčka grlico; ptici se kljunčkata // šalj. poljubljati: kljunčkala ga je in božala 2. redko kljuvati: škrjanček kljunčka travnate bilke / kokoši kljunčkajo po zemlji ♪
  2.      kljúnka  -e ž (ȗ) bot. rastlina z belimi, rjavimi ali rdečkastimi klaski in črtalastimi listi, Rhynchospora: bela, rjava kljunka ♪
  3.      kljúsica  -e ž (ú) ekspr., redko star, onemogel konj: v hlevu smo našli le garjavo kljusico ♪
  4.      kljúvati  -am in kljújem tudi kljuváti kljúvam in kljújem nedov., kljúval tudi kljuvál (ú; á ú) 1. hitro, sunkovito segati s kljunom po čem: kokoš kljuva zrnje; ptice so vneto kljuvale črvičke / kokoši so začele kljuvati zobati // udarjati, tolči s kljunom: žolna kljuva po deblu / kokoš kljuva pišče 2. brezoseb. imeti ostre, ponavljajoče se bolečine: v prstu mi kljuje; v sencih mu je neznosno kljuvalo 3. ekspr. povzročati neugoden duševni občutek: v njem je kljuvala zavest krivde; v srcu ji kljuje skrb; brezoseb. v duši mu je neprestano kljuvalo kljúvati se, tudi kljuváti se tepsti se (s kljunom): petelina sta se kljuvala ♪
  5.      klobasár  -ja m (á) slabš. kdor veliko in nespametno govori: težko poslušam tega klobasarja ♪
  6.      klobásičar  in klobasíčar -ja m (á; ȋ) kdor dela, izdeluje klobase: mesar in klobasičar / razpisano je mesto mesarja klobasičarja ♪
  7.      klócati  -am nedov. (ọ̑) ekspr., redko slišno udarjati: krogle žvižgajo in klocajo okoli nas ♪
  8.      klóp  -í ž, daj., mest. ed. klópi (ọ̑) podolgovata lesena, kamnita priprava z nogami, podstavki za sedenje (več oseb): pred hišo je stala klop; leči na klop; sekiro je vrgel pod klop; sedeti na klopi; kamnita, lesena klop; klop ob steni, pri peči / posedli so po klopeh / kotna klop iz dveh krakov; vrtna klop; klop za obtožence // priprava v (šolskem) razredu iz sedeža in mize: sedi v prvi, zadnji klopi / knjige so spravili pod klop na polico klopi / oslovska klop nekdaj navadno zadnja klop, v kateri so za kazen morali sedeti slabi ali nedisciplinirani učenci // taka priprava s klečalnikom: ko je stopil v cerkev, so bile klopi že zasedene / sedi v stranski klopi ● pog. kar hitro ga je položil na klop premagal; ekspr. nismo kar za pod klop nismo še tako slabi, brez moči; žarg., šol. poslati učenca v klop reči mu, naj se vrne na svoje stalno mesto v razredu; dati mu negativno oceno; ekspr. to je bilo takrat, ko smo še v klopeh sedeli hodili v šolo; vznes. zasedel je poslansko klop postal je poslanec; ekspr. poznata se že iz šolskih klopi iz let skupnega šolanja; pog. drgniti, guliti hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. postavili te bomo na zatožno klop za svoje dejanje, ravnanje se boš moral zagovarjati ◊ šport. kazenska klop pri hokeju na ledu klop za igralce, začasno izključene iz igre zaradi prekrška; (telovadna) klop nizka klop za telesne vaje, zlasti v sedenju, ležanju ♪
  9.      klopotáti  -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. nav. ekspr. slišno, odsekano udarjati ob tla: cokle so klopotale po kamnitem tlaku / po kamenju klopotajo konjska kopita peketajo // dajati odsekane, navadno enakomerne glasove: štorklje so klopotale na strehi / čaplje so klopotale s kljuni; pren., ekspr. v sobi so klopotali pisalni stroji ∙ star. zobje so jim klopotali od mraza šklepetali // klopotaje premikati se: po hodniku so že zgodaj klopotali bolniki / konj je počasi klopotal naprej 2. slabš., redko govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klopota / klopota neumnosti klopotáje: hodil je, klopotaje s čevlji; štorklje so glasno klopotaje krožile nad hišami ♪
  10.      klopôtec  -tca m (ó) 1. lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove: klopotci v vinogradih drdrajo, klopotajo; s klopotcem je preganjal vrabce in škorce; vrti se kot klopotec v vetru 2. ekspr. kdor (rad) veliko govori: to ti je čvekač in klopotec 3. jajce, ki zaradi posušene, pokvarjene vsebine klopota: med jajci sta bila dva klopotca ♪
  11.      kmetíjec  -jca m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja s kmetijstvom: kmetijci in gozdarji / klub mladih kmetijcev ♪
  12.      kmetíjstvo  -a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom: v kmetijstvu so dosegli lepe uspehe / živi od kmetijstva / industrializacija in kolektivizacija kmetijstva / oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo ♪
  13.      kmétištvo  in kmetíštvo -a s (ẹ̑; ȋ) star. kmetstvo: z učenjem jezika je hotela zabrisati svoje kmetištvo / opozarjal je na brezpravnost takratnega kmetištva ♪
  14.      kmetoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor se ukvarja s kmetovanjem: je dober kmetovalec / šole za kmetovalce ♪
  15.      kmetoválstvo  -a [u̯s in ls] s (ȃ) knjiž. kmetovanje: ukvarjal se je s kmetovalstvom ♪
  16.      kmetovánje  in kmétovanje -a s (ȃ; ẹ́) glagolnik od kmetovati: lotila se je kmetovanja / na stare dni se je ukvarjal s kmetovanjem ♪
  17.      knéz  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo višji od grofa: zbrali so se baroni, grofi in knezi // vladar kneževine: voliti kneza / postal je knez 2. rel., v zvezi cerkveni knez, nekdaj visok cerkveni dostojanstvenik: sprejema so se udeležili tudi cerkveni knezi ◊ zgod. deželni knez v fevdalizmu vladar v posamezni deželi; volilni knez v rimsko-nemškem cesarstvu vsak od sedmih fevdalcev, ki je imel pravico voliti novega vladarja; zool. knez pisana morska riba z dolgo hrbtno plavutjo, Coris julis ♪
  18.      knjigotiskár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja s knjigotiskom: razpisati delovno mesto knjigotiskarja ♪
  19.      knjigotŕžec  -žca m (ȓ) kdor se ukvarja z organizirano prodajo knjig: knjigotržci in založniki ♪
  20.      knjigovéštvo  -a s (ẹ̑) dejavnost, ki se ukvarja z vezavo knjig: posvetil se je knjigoveštvu ♪
  21.      knjigovéz  -a m (ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z vezavo knjig: dober, izkušen knjigovez ♪
  22.      knjigovódstvo  -a s (ọ̑) dejavnost, ki se ukvarja z zapisovanjem poslovnih dogodkov v zvezi s premoženjem: knjigovodstvo imajo dobro organizirano / služba družbenega knjigovodstva državni organ, ki nadzira uporabljanje družbenega premoženja ♦ fin. dvojno, enojno knjigovodstvo; materialno knjigovodstvo količinska in vrednostna evidenca o stanju in gibanju zalog materiala; prenosno knjigovodstvo pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte // žarg. oddelek v delovni organizaciji, ki opravlja to dejavnost: odšel je v knjigovodstvo ♪
  23.      knjižévnik  -a m (ẹ̑) kdor piše literarna dela umetniške vrednosti: pomemben, ugleden književnik; brati eseje in kritike znanega književnika; književniki in publicisti / svobodni književnik ki se poklicno ukvarja s pisanjem takih del; društvo književnikov ♪
  24.      knjížničar  -ja m (ȋ) strokovni uslužbenec v knjižnici: knjižnica bi potrebovala vsaj še enega knjižničarja ♦ biblio. knjižničarski uslužbenec s srednjo izobrazbo // kdor dela v knjižnici: knjižničar mi je prinesel knjigo ♪
  25.      knjížničarstvo  -a s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s sistematičnim zbiranjem, hranjenjem in izposojanjem knjig: knjižničarstvo se je zelo razmahnilo; naloge slovenskega knjižničarstva // nauk o delu v knjižnici: članek o knjižničarstvu ♪

   2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA