Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RJA (1.926-1.950)


  1.      jerebíca  -e ž (í) rjavkasta ptica z rdeče rjavo liso na prsih, ki živi na polju in travnikih: jerebica crlika; či či, se sklicujejo jerebice; loviti jerebice ♦ lov. kita jerebic; zool. snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka ♪
  2.      jérovica  -e ž (ẹ́) geogr. rodovitna rdeče rjava prst na krasu: na dnu vrtač se nabira jerovica ♪
  3.      jêrsey  -a tudi džêrsi -ja [džersi -ja] m (ȇ) zelo mehka, raztegljiva pletenina iz volne ali umetnih vlaken: obleka, srajca iz jerseya; neskl. pril.: jersey kostim ♦ vet. jersey pasma pasma rdeče rjavega goveda, ki daje dosti mleka z velikim odstotkom tolšče; jersey govedo govedo jersey pasme ♪
  4.      jesénovka 1 -e ž (ẹ́) redko palica iz jesenovega lesa: udarjati z jesenovko ♪
  5.      jesénski  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na jesen ž: lep jesenski dan; jesenski meseci / pisani jesenski gozdovi; nastopilo je jesensko deževje / jesenski pridelki; jesenske cvetlice; jesenska setev / (jesenski) podlesek trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet; jesenska hruška; jesenska žival rojena v jeseni; jesenska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje v jeseni / jesenski čas // nav. ekspr. značilen za jesen: sredi poletja smo še, pa imamo pravo jesensko vreme / blago v jesenskih barvah rumenih, rjavih; jesensko deževje dolgotrajno in enakomerno / pesn. jesenske misli 2. ekspr., redko ostarel, prileten: bila je že precej jesenska ◊ agr. jesenski dosevek; astr. jesensko enakonočje enakonočje 23. septembra; bot. jesenski jurček užitna goba s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; jesenski svišč gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti, Gentiana asclepiadea; jesensko resje resje z rožnatimi cveti, ki cvete jeseni, Calluna vulgaris; čeb. jesensko krmljenje čebel krmljenje čebel jeseni, pri katerem se jim da toliko hrane, kolikor je potrebujejo za čez zimo; gozd. jesenski les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; šol. jesenski (izpitni) rok (izpitni) rok ob začetku šolskega leta jesénsko prisl.: jesensko hladne sape; jesensko oblečen ♪
  6.      jésti  jém nedov., 2. mn. jéste, 3. mn. jedó tudi jéjo; jéj in jèj jéjte; jédel jédla, stil. jèl jéla (ẹ́) 1. dajati hrano, jed v usta in požirati: sedel je pri mizi in jedel; jesti jabolko, juho; večerjo so jedli brez besed večerjali so; iti jest; poklicati jest; začeti jesti; jesti hitro, hlastno, s tekom / bolnik že je in pije; po kosilu navadno jedo kompot; od skrbi ne je, ne more jesti; dosti, rad, zmerno je; ekspr. je za tri zelo dosti; star. je kot mlatič z velikim tekom; je kot ptiček zelo malo; je kot volk hlastno; z velikim tekom; drugega ne dela, kot je in spi; suh je, kot bi nič ne jedel zelo je suh / jesti iz sklede zajemati jed iz (skupne) sklede; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; jesti z vilicami, z žlico z vilicami, z žlico zajemati jed in jo dajati v usta; ranjenec ni mogel sam jesti ni si mogel sam dajati hrane v usta / v nedoločniku: dal mu je jesti hrane, jedi; prositi, vzeti si jesti / pog. ona je preveč tablet uživa / rad bi kaj jedel ♦ gost. jesti po naročilu jedi po naročilu // nepreh. dobi(va)ti obrok(e) hrane: konji danes še niso jedli; jesti trikrat na dan / jesti doma, v menzi; pri njih je jedel zastonj 2. preh. uporabljati, imeti za hrano, jed: govedo je rastlinsko hrano; v nekaterih deželah jedo celo mačke; nekaterih gob ne smete jesti / živali se je poznalo, da je jedla deteljo; jedli so pretežno krompir; jedo premalo sadja in zelenjave / za kosilo bodo jedli štruklje 3. z grizenjem uničevati: gosenice jedo repo; uši so začele jesti vrtnico / redko: rja jé železo razjeda; voda jé zemljo izpodjeda, odnaša // ekspr., redko porabljati, zmanjševati: nizke amortizacije jedo osnovni kapital; neprestana skrb mu je moči / papir na oknih je jedel svetlobo 4. redko povzročati neprijeten, pekoč občutek; gristi: prah ga jé; rese so ga začele jesti / bolhe me jedo pikajo // ekspr. vznemirjati, mučiti: samota ga jé; brezoseb. jedlo ga je in peklo, ko je videl, kako se mu vse podira ● nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; star. jesti komis biti pri vojakih; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, v pomanjkanju; ekspr. jé njegov kruh on mu daje sredstva za življenje; ekspr. dober sir lahko jeste samo v Franciji kupite, dobite; ekspr. tak je, da bi z roke jedel zelo je krotek, ubogljiv; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; niso imeli kaj jesti bili so brez hrane, živeža; nižje pog. kaj bo danes za jesti kaj bomo danes jedli; pog. imate kaj za jesti hrane, jedi (zame); preg. kdor ne dela, naj ne je jedóč -a -e redko: bil je tako utrujen, da je jedoč zaspal ♪
  7.      jétika  -e ž (ẹ́) 1. nalezljiva bolezen pljuč s krogličastimi tvorbami: dobiti jetiko; cepiti proti jetiki; umreti, zboleti za jetiko; zatirati jetiko pri govedu / hitra jetika za katero bolnik umre v kratkem času ∙ pog., ekspr. ima ta lačno jetiko zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh; ekspr. moja denarnica ima jetiko neprestano mi primanjkuje denarja // redko, navadno s prilastkom taka bolezen kakega organa sploh; tuberkuloza: ima kostno jetiko 2. slabš. suh, slaboten človek, navadno siten: videl je, kako se je tista mestna jetika spakovala / kot psovka kaj zabavljaš, jetika ♪
  8.      jetníčar  -ja m (ȋ) zastar. kdor pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje; paznik: vzeti v službo nove jetničarje; opravljati službo jetničarja ♪
  9.      jetník  -a m (í) nav. ekspr. oseba, ki ji je odvzeta prostost: dati jetnikom prostost; odpeljati jetnika na zaslišanje; pogovarjanje jetnikov v celici / spustiti drobnega jetnika iz kletke / star. vojni jetnik vojni ujetnik; pren. človek je jetnik navad ♦ jur. jetnik do 1930 kdor prestaja kazen ječe ali težke ječe ♪
  10.      jétra  jéter s mn. (ẹ́ ẹ̑) velik rdeče rjav organ v desnem zgornjem delu trebušne votline, ki izloča žolč: zboleti na jetrih; človeška, živalska jetra; ima raka na jetrih / zrezati jetra na rezine; kupiti goveja, telečja jetra / pražena jetra ∙ ekspr. pozna ga do jeter pozna vse njegove lastnosti, zlasti slabe; pog., ekspr. iti na jetra dražiti, povzročati nejevoljo; ekspr., redko ima bela jetra je zelo trdoživ ♦ med. ciroza jeter ♪
  11.      jéza  -e ž (ẹ́) 1. močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje: ob pogledu na njihovo prizadetost ga je jeza kmalu minila; jeza ga obide, se mu poleže, ga premaga, ga prevzame; ekspr. jeza ga grabi, se mu izkadi, mu kopni, ga lomi, se mu ohladi, ga popade, mu prekipi, ga prime, ga razganja; premagati, zadrževati jezo; knjiž. brzdati, dušiti jezo; ekspr. hladiti si jezo s psovkami; ekspr. potlačiti, požreti jezo; pusti ga, sicer ga boš spravil v jezo; ekspr. onemogla, slepa jeza; izbruh jeze; bled od jeze; ekspr. je ves zelen od jeze; ekspr. pograbila ga je taka jeza, da bi vse razbil / govoriti brez jeze; raztrgati pismo od jeze; ekspr. jokati, peniti se, pihati od jeze; pog., ekspr. kar požrl bi se od jeze; ekspr. na vso jezo se ga je napil; v jezi kaj narediti, reči; z jezo delati jezno, nejevoljno / tedaj ga je popadla jeza: Dovolj vas imam // ekspr. kar je posledica takega čustva: čutiti gospodarjevo jezo; braniti otroka pred očetovo jezo 2. nav. ekspr. negativen, odklonilen odnos: kazati jezo; prizadeval si je potolažiti njihovo jezo; s to odločitvijo si je nakopal jezo domačih / hiral je v jezi do sina, na otroke; razšla sta se v jezi in sovraštvu; pren., knjiž. jeza usode 3. knjiž., ekspr. silovitost, divjost: jeza valov ● ekspr. jeza govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je jezen; ekspr. dati duška svoji jezi sproščeno izraziti svojo jezo; ekspr. hladiti si jezo na kom, nad kom z neprijaznim govorjenjem, ravnanjem s kom si pomirjati, zmanjševati jezo; ekspr. kuhati jezo na koga biti jezen nanj; ekspr. stresti, zliti jezo na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; star. s sosedovimi so si v jezi so sprti; nar. babja jeza babje pšeno; pog. je hitre, nagle jeze se hitro razjezi, razburi; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta, star. pravična jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; šalj. jeza škoduje lepoti ◊ rel. dan jeze sodni dan ♪
  12.      jezàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki se (rad) jezi, razjezi: imeti jezavega gospodarja; jezav je in muhast 2. ki izraža, kaže nejevoljo, jezo: govoriti z jezavim glasom / jezava nestrpnost jezávo prisl.: jezavo se držati, kričati ♪
  13.      jezbíca  -e ž (í) grad. naprava ob bregu, ki z usmerjanjem vodnega toka varuje breg: betonska, kamnita jezbica; jezbica iz fašin ♪
  14.      jezdáriti  -im nedov. (á ȃ) 1. večkrat jezditi: spominja se, kako je jezdaril po teh potih; v takih dnevih je jezdaril okrog / skupine vojakov jezdarijo po mestu jahajo sem in tja 2. gojiti jahanje, ukvarjati se z jahanjem: po dolgem premoru je spet želela jezdariti 3. ekspr. jezditi, jahati: za njimi je jezdarila straža; molče sta jezdarila proti domu ♪
  15.      jézdec  -a [dǝc] m (ẹ̑) 1. kdor jezdi, zlasti na konju: jezdec priganja konja, se spretno ziblje v sedlu; konj z jezdecem / jezdeci dirjajo skozi vas; krdelo jezdecev 2. predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti: pri urejevanju izložb so potrebni prenosni podstavki in jezdeci; jezdeci pri pisalnem stroju / obteževalni jezdeci 3. voj., v zvezi španski jezdec prenosna ovira iz lesenega ogrodja in bodeče žice: postaviti španske jezdece; pregraditi ulice s španskimi jezdeci ◊ adm. kartotečni jezdec predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje; rel. apokaliptični jezdeci ♪
  16.      jêzik  -íka m (é í) 1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen, rdeč, vlažen jezik; zgornji del jezika / konica jezika / česen peče na jeziku; na jeziku pozna, koliko alkohola ima vino / goveji, svinjski jezik / prekajeni jezik; jezik v omaki // kar je po obliki podobno jeziku: med obuvanjem je poravnal jezik pri čevlju; usnjen jezik pri denarnici / v morje se zajeda jezik kopnega / ekspr.: iz topov so švigali krvavi jeziki; jeziki gorečih sveč; ognjeni jeziki so lizali streho plameni 2. ta organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju: od strahu ji je jezik otrpnil; ekspr.: kaj nimaš jezika; si izgubil, slabš. požrl jezik; imaš primrznjen, prirasel, zavezan jezik, da ne odgovoriš; ne utihne, pa če bi mu na jezik stopil; raje se v jezik ugrizni, kot da o tem komu kaj poveš / kot podkrepitev: naj se mi jezik posuši, če sem to rekel; raje bi si dal jezik odrezati, kot da bi kaj izdal / knjiž., ekspr. videti je bilo, da to, kar govori jezik, čuti tudi srce / ekspr. govoriti s predrznim predrzno, težkim jezikom težko / pooseb., slabš. vprašal je, pa noben jezik ni nič zinil // ekspr. kar kdo govori, pove: jezik ga razodeva; malo bolj pazi na svoj jezik; soditi koga po jeziku / bojevati se za kaj z jezikom s (spretnim) govorjenjem; pregovorila ga je s svojim sladkim jezikom govorjenjem / kot nasprotje dejanju: sam jezik ga je; on bo to naredil, seveda, z jezikom / ne more krotiti njenega jezika klepetavosti, opravljivosti // nav. mn., pog. klepetulja, opravljivec: ob tem dogodku so imeli jeziki dosti dela; boji se jezikov; se bo že našel kak jezik, ki bo povedal / kot psovka tiho bodi, jezik (grdi); kot nagovor no jeziki, zdaj pa govorite / on je pa jezik je zelo odrezav 3. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje: jezik se razvija, spreminja; bogatiti jezik z novimi izrazi; govoriti, naučiti se, obvladati, opisati, razumeti, znati kak jezik; prevajati iz slovanskih jezikov; predavati v tujem jeziku; italijanščina je blagoglasen jezik; klasični, moderni jeziki; skrbeti za enotnost jezika; uporabniki jezika; besedni zaklad kakega jezika; zgodovina jezika; zvrsti jezika; ljubezen do jezika / pog.: jeziki učencem ne delajo težav ti kot učni predmet; uči se, zna jezike tuje jezike; knjiž. zbrali so se ljudje najrazličnejših jezikov jezikovnih pripadnosti / angleški, češki, slovenski jezik; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; kulturni jezik ki ima izrazne možnosti tako razvite, da se v njem lahko izrazijo tudi najbolj zapletena doživetja, zaznave, spoznanja; materni jezik ki se ga otrok nauči od svojega okolja, zlasti od matere; mednarodni jezik ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov; narodni jezik; svetovni jezik ki je zelo razširjen // navadno s prilastkom uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja: pisatelj ima barvit, bogat, čist, gladek, jasen, lep, slikovit jezik; knjiga, pisana v težkem jeziku / časopisni, govorniški, odrski, pesniški, poslovni, tehniški, umetniški, znanstveni jezik; jezik ekspresionistov; jezik protestantskih piscev / otroški jezik; jezik izobražencev, kmetov / sodobni jezik / preštudirati jezik in vsebino romana; Cankarjev jezik stil 4. s prilastkom kar omogoča sporazumevanje sploh: človeški jezik; čebelji, ptičji jezik; pogovarjati se z opicami v njihovem jeziku / z oslabljenim pomenom: jezik formul formule; jezik grbov grbi // knjiž. kar omogoča nebesedno izražanje: preliti zgodbo v filmski jezik; povedati v slikarskem jeziku / ekspr. jezik ljubezni 5. knjiž., navadno s prilastkom način izražanja, vezan na določeno pojmovanje, razumevanje česa: v kulinaričnem jeziku bi se reklo, da televizija skrbi za kulturno hrano; povedati kaj v marksističnem jeziku; pri govorjenju o električnem polju je uporabljal matematični jezik / njegovega jezika ne bodo razumeli misli, pojmovanja, stališča; publ.: organizacija ne najde vselej adekvatnega jezika načina, metode; govoriti v jeziku reforme ● ekspr. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel ni se mogel premagati; ekspr. od žeje se ji jezik kar lepi na nebo zelo je žejna; ekspr. jezik ga je srbel, vendar ni rekel čutil je veliko željo, da bi kaj rekel, povedal; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto; pog., ekspr. tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro; jezik se mu zapleta, zatika ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. toliko časa bo brusila jezik, da ji bo dovolil iti govorila, si z govorjenjem prizadevala doseči; ekspr. brzdaj jezik pazi, kaj, kako govoriš; ne govori mnogo; pog., slabš. jezik za zobe, star. za zobmi molči, ne ugovarjaj; ekspr. držati jezik (za zobmi) ne povedati česa, molčati; slabš. ona ima jezik je opravljiva, predrzno govori; pog., ekspr. ta pa ima jezik spretno, z lahkoto se izraža; pog., ekspr. zdaj ste tiho, potem boste imeli pa jezike boste kritizirali, opravljali; ekspr. vsemu svetu kaže jezik ves svet omalovažuje, se ne meni zanj; ekspr. lomi si jezik s slovenščino s težavo jo govori, izgovarja; slabš. brez potrebe obračaš jezik govoriš, si prizadevaš z govorjenjem doseči; ekspr. pijača jim je odtajala, odvezala, razmajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; pog., slabš. jezik otresati kritizirati, ugovarjati; pokazati komu jezik pomoliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; nizko pazi, da ne iztegneš jezika ne izdaš, ne poveš česa; nizko takrat bi iztegnil jezik, ko je bil čas za to povedal, rekel; nizko ko se bo razvedelo, bodo ljudje spet iztegovali jezike opravljali, obrekovali; pog., ekspr. kar naprej suka, vrti jezik govori; ekspr. zna sukati jezik spretno govoriti; pog., ekspr. zavezati komu jezik z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati; pog., ekspr. v tej zadevi imam zavezan jezik o njej ne smem dajati izjav; ničesar ni mogel spraviti z jezika reči, povedati; te besede so mu šle težko z jezika nerad, težko je to povedal; ekspr. beseda mu je kar ušla, zdrknila z jezika nehote jo je izrekel; ekspr. besede mu kar vro z jezika veliko in z lahkoto govori; besedo mi je vzel z jezika rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; pog., ekspr. niti kapljice ga ni dal na jezik ni popil niti malo alkoholne pijače; knjiž. te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; položiti komu besedo na jezik pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje; govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; zapiše besedo, kakor mu na jezik pride se je slučajno spomni; kletev mu je nehote prišla na jezik nehote jo je izgovoril; vprašanje mu sili na jezik rad bi ga postavil, izgovoril; pog., ekspr. stopiti komu na jezik ukreniti kaj, da preneha negativno govoriti o čem; star. priti v jezike postati predmet opravljanja, obrekovanja; pog., ekspr. zadnji hip se je ugriznil v jezik ni povedal, rekel, kar je hotel; pog., ekspr. že večkrat se je v jezik ugriznil se mu je zgodilo to, kar je prej obsojal pri drugih; pog., ekspr. prijeti koga za jezik zahtevati, da izrečeno mnenje dokaže ali prekliče; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti; pog., ekspr. na jeziku imam, pa ne morem povedati poznam stvar, vem zanjo, vendar se trenutno ne morem spomniti njenega imena; ekspr. ta nima dlake na jeziku v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli, da je prav; ekspr. ima že dušo na jeziku je tako slab, da bo kmalu umrl; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; pog. to imam že dolgo na jeziku že zdavnaj sem hotel povedati; pog. imeti kaj neprestano na jeziku omenjati, izgovarjati; sklicevati se na kaj; pog., ekspr. imeti, nositi kaj samo na jeziku govoriti eno, čutiti, ravnati pa drugače; beseda mu je ostala na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; publ. samo na jeziku priznavajo njihovo samostojnost samo v izjavah, ne pa v dejanjih, odnosih; pog., ekspr. pazi, da jih ne boš dobila po jeziku da ne boš zaradi odrezavosti, pikrosti kaznovana; ekspr. kar naprej miga z jezikom govori; slabš. opletati z jezikom opravljati, obrekovati; nar. jezik v zvonu se maje kembelj; pog. imeti dober jezik spretno govoriti; pog., slabš. imeti dolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; ekspr. s palico po njem, saj ne razume drugega jezika dopovedati mu je mogoče le na oster način; pog. ima grd jezik obrekuje; nedostojno govori; govoriti, najti isti, skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; pog., ekspr. imeti nabrušen jezik biti odrezav; pog., ekspr. imeti namazan jezik biti spreten v izražanju; ekspr. biti ostrega biti odrezav, napadalen, strupenega jezika biti zelo opravljiv, obrekljiv; ekspr. ta pa nima priraščenega jezika spretno in veliko govori; ima jezik kot kača, kot krava rep je zelo odrezav, piker; preg. kolikor jezikov znaš, toliko (mož) veljaš znanje več jezikov zelo poveča človekovo pomembnost ◊ anat. podraščen jezik; koren jezika skrajni zadnji del jezika; bot. jelenov jezik praprot s celorobimi, do pol metra dolgimi listi, Phyllitis scolopendrium; kačji jezik praprot vlažnih travnikov s samo enim listom, Ophioglossum; pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum; navadni volovski jezik dlakava rastlina s škrlatnimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Anchusa officinalis; elektr. programski jezik umetni jezik za izražanje računalniških pragramov; programski jezik fortran; etn. jezik premični del trlice; geogr. ledeniški jezik spodnji del ledenika; geol. jezik del kamnin, ki se klinasto zajeda v druge; jur. občevalni jezik ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih; uradni jezik ki je z zakonom določen za uradno poslovanje; lingv. fleksijski jeziki; govorjeni jezik kot je zvočno uresničen z govorilnimi organi; govorni jezik ki ni uresničitev vnaprej pripravljenega besedila; kentumski jeziki; knjižni jezik kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti; ljudski jezik jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva; mrtvi jezik ki ga noben narod, ljudstvo več ne govori; naravni jezik ki se razvije v človeških skupnostih sam od sebe; pogovorni jezik prostejša, navadno govorna varianta knjižnega jezika; umetni jezik; živi jezik ki ga kak narod, ljudstvo še govori; družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov; med. obložen jezik z belkasto plastjo na površini; šol. učni jezik v katerem poteka pouk; vet. leseni jezik bolezensko otrdel jezik pri govedu; zool. morski jezik ploščata morska riba z nesimetrično razporejenimi očmi in usti, ki leži na morskem dnu; morski list ♪
  17.      jezikáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje: prišla je, ko je bilo že vse narejeno, pa je še jezikala; zdaj jezikaš, ko se je bilo treba odločiti, si se pa umaknil / ne jezikaj name // predrzno ugovarjati, odgovarjati: jezikati staršem; pojdi in ne jezikaj; otroci radi jezikajo // slabš., redko govoriti, pripovedovati: jezikati neslanosti; ne jezikajte, kar vam pride na misel 2. slabš. opravljati, obrekovati: naj jezikajo, počasi bodo že pozabili; kmalu se bo vsa stvar razvedela in ljudje bodo začeli jezikati / pog. jezikala je čeznjo 3. ekspr. delati jeziku podobne oblike: plameni sveč so jezikali; sence jezikajo na tleh ♪
  18.      jezikàv  -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: jezikava ženska // ki (rad) predrzno ugovarja, odgovarja: jezikavi otroci ♪
  19.      jezikoslóvje  -a s (ọ̑) veda o jeziku: jezikoslovje in filologija / slovansko jezikoslovje ♦ lingv. primerjalno jezikoslovje ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikov ♪
  20.      jezikoslóvstvo  -a s (ọ̑) zastar. jezikoslovje: ukvarjati se z jezikoslovstvom ♪
  21.      jezíti 2 -ím nedov., jêzi in jézi (ȋ í) 1. delati, tvoriti oviro, jez, ki preprečuje, ovira odtekanje: jeziti reko; skali sta jezili narasli tok; pren. barikade mu jezijo pot // delati oviro, pregrado vodi, usmerjati jo: z delavci je jezil naraslo vodo; jeziti povodenj 2. delati, da se kaj ne širi, narašča: jeziti inflacijo jezíti se nabirati se zaradi ovire, ki preprečuje, ovira odtekanje: voda v strugi se zaradi kamenja in lesa jezi ♪
  22.      jezljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. nar. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje; jezikati: jezlja zoper nove postave // slabš. predrzno ugovarjati, odgovarjati: pred vsemi ljudmi je jezljal materi 2. nar., slabš. opravljati, obrekovati: ljudje bodo zaradi njegove ženitve nekaj časa jezljali, potem bo pa bolje 3. ekspr. plapolati, švigati: plamenčki jezljajo; ogenj mu jezlja iz gobca ♪
  23.      jezljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se (rad) jezi, razjezi: jezljivi in potrpežljivi ljudje; suha, jezljiva ženska / biti jezljive narave / ekspr. jezljiva starost 2. ki izraža, kaže nejevoljo, jezo: govoriti z jezljivim glasom; jezljive besede; jezljivo vprašanje jezljívo prisl.: jezljivo odgovarjati ♪
  24.      jéžek  -žka m (ẹ̄) 1. manjšalnica od jež 1: mladi ježki 2. navadno v zvezi morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi: odstraniti s kopališča morske ježke; stopiti na ježka; lupine morskih ježkov 3. kar je po bodicah podobno ježu: navijati si lase na ježke; nabodla je cvetlična stebla na ježka v široki vazi // slaščica v obliki kroglice, posute s čokoladnimi mrvicami: naročiti ježka in kremno rezino ◊ bot. ježek vodna ali močvirska rastlina z enospolnimi rumenkasto zelenimi cveti v glavicah, Sparganium; rjavi ježek užitna goba rjave barve z bodicami na spodnji strani klobuka in na betu, Sarcodon imbricatum; rumeni ježek užitna goba rumene barve z bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnum repandum; zool. kljunati ježek ježu podobna žival, ki živi v Avstraliji, Echidna aculeata ♪
  25.      jídiš  -a m (ȋ) jezik na nemški osnovi, ki ga govorijo Židi zlasti v Nemčiji in vzhodni Evropi: prevajati iz jidiša; neskl. pril.: izdajati časopis v jidiš jeziku; prisl.: z Židi se je pogovarjal jidiš ♪

   1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA