Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RJA (1.466-1.490)



  1.      gróbanje  -a s (ọ̑) glagolnik od grobati: grobanje trt / grobanje krompirja
  2.      grobár  -ja m (á) 1. kdor koplje grobove: opravljal je službo grobarja; pren., knjiž. sam je bil grobar svoje časti 2. zool., v zvezi navadni grobar hrošč, ki leže jajčeca v mrtvo žival in jo potem zakoplje, Necrophorus vespillo
  3.      grôbek  -bka m (ō) nav. ekspr. manjšalnica od grob: otroški grobki; zeleni grobek ♦ rel. majhna vdolbina z relikvijami sredi oltarja
  4.      gróg  -a m (ọ̑) vroča pijača iz alkohola, vode in sladkorja: piti grog; jajčni, vinski grog
  5.      gróggy  [grogi] prid. neskl. (ọ̑) šport., v povedni rabi omotičen, oslabljen od udarcev (pri boksu): oba boksarja sta bila groggy
  6.      gromozánski  -a -o prid. () ekspr. 1. zelo velik, ogromen: na cesti je stal gromozanski avtomobil; vihtel je gromozansko sekiro / ponujali so mu gromozansko vsoto denarja / gromozanska pošast grozna, strašna 2. redko močen, silovit: slišalo se je gromozansko razbijanje po vratih gromozánsko prisl.: kaj se pa tako gromozansko derete
  7.      grosulár  -ja m (ā) poldrag kamen zelenkaste, medeno rumene ali rdečkasto rjave barve: grosular ji ne ugaja ♦ min. kubični kalcijev aluminijev silikat
  8.      grozovít  -a -o prid., grozovítejši () grozen: zgodila se je grozovita nesreča; grozovito klanje / pripovedovala je grozovite zgodbe / vrgel ga je z grozovito močjo / pripovedoval je, kako grozovite so levinje, ko branijo mladiče nevarne, bojevite grozovíto prisl., ekspr.: burja je grozovito razsajala; zdel se ji je grozovito velik
  9.      grum  tudi groom -a [grúm] m () v angleškem okolju služabnik, ki skrbi za konja in spremlja gospodarja pri jahanju: pred teraso sta poskakala s konj jezdec in njegov grum
  10.      grúntar  -ja m () raba peša lastnik grunta, velik kmet: bajtarji in gruntarji; bil je sin premožnega gruntarja
  11.      gúba  -e ž, im., tož. mn. in dv. stil. gubé (ú) 1. kar nastane pri mečkanju tkanine, papirja: na krilu so se ji naredile gube; zlikati gube na rokavu / na hrbtu se mu na suknjiču delajo gube // kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: krilo z gubami; obleka z dvema globokima gubama / bogate gube zavese / zalikana guba / guba pri hlačah rob 2. gubi podobna zareza, zlasti na obrazu: na čelu se mu delajo gube; ima že gube okrog oči / nabrati obraz v gube / prijazne, resne gube poteze 3. manjša, gubi podobna izrastlina: v grlu sta dve prožni gubi, ki prestrezata zrak ● deni odejo v dve gubé, da te ne bo zeblo pregani jo, da bo dvojna; držati se v dve gubé sključeno; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držogeol. guba vzbočeni del zemeljskih plasti, ki je nastal zaradi tektonskih procesov; kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana; um. cevaste gube na kipih
  12.      gubernátor  -ja m () v carski Rusiji predstojnik gubernije: postavili so ga za gubernatorja
  13.      gúmno  -a s (ú) prostor, kjer se navadno mlati: zvoziti žito na gumno; udarjanje cepcev na gumnu
  14.      gusáriti  -im nedov.) nekdaj ukvarjati se z gusarstvom: prebivalci nekaterih obalnih področij so začeli gusariti
  15.      guvernêr  -ja m () 1. v nekaterih zveznih državah kdor ima najvišjo izvršilno oblast v posamezni zvezni državi: volitve guvernerjev 2. v nekaterih državah kdor ima najvišjo izvršilno oblast v kaki koloniji ali pokrajini: poslali so ga za guvernerja v majhno kolonijo; sprejem pri guvernerju 3. predstojnik emisijske banke: na tiskovni konferenci je govoril guverner Narodne banke
  16.      gvanáko  -a m () zool. južnoameriška gorska žival z dolgo rdeče rjavo dlako po hrbtu, Lama huanachus
  17.      habilitírati  -am dov. in nedov. () 1. priznati komu pravico predavati na visoki šoli: habilitirali so ga za docenta filozofije 2. ped. usposobiti duševno ali telesno prizadete, zlasti mladino: habilitirati invalidnega otroka habilitírati se pridobiti pravico predavati na visoki šoli: habilitiral se je za izrednega profesorja habilitíran -a -o: habilitiran predavatelj
  18.      halúga  -e ž (ú) nav. mn. morska alga rjave barve: velike površine morskega dna so pokrite s halugami ♦ bot. jadranska haluga manjša rjava alga, ki raste v Jadranskem morju, Fucus virsoides
  19.      hálva  -e ž () orientalsko pecivo iz moke, medu, sladkorja, orehov in beljakov
  20.      hámburger 2 -ja m () zrezek okrogle oblike iz sesekljanega mesa, serviran navadno v kruhu, žemlji: naročiti dva hamburgerja
  21.      hándžar  -ja m () v orientalskem okolju enorezen bojni nož: okrašen ročaj handžarja; janičar z zakrivljenim handžarjem za pasom
  22.      hárfa  -e ž () glasbilo trikotne oblike s strunami, na katere se brenka s prsti obeh rok: harfa zveni; igrati harfo / harfa v orkestru / individualen pouk harfe ◊ agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; muz. Eolova harfa nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke
  23.      harmonizácija  -e ž (á) glagolnik od harmonizirati: ukvarjal se je s harmonizacijo ljudskih pesmi / kdo je avtor te harmonizacije / harmonizacija odnosov v podjetju
  24.      hásen  -sni ž () zastar. korist: od denarja nima nobene hasni
  25.      havánec  -nca m () vet. srednje velik kunec temno rjave barve, ki se goji predvsem zaradi krzna

   1.341 1.366 1.391 1.416 1.441 1.466 1.491 1.516 1.541 1.566  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA