Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RJA (1.466-1.490)
- gróbanje -a s (ọ̑) glagolnik od grobati: grobanje trt / grobanje krompirja ♪
- grobár -ja m (á) 1. kdor koplje grobove: opravljal je službo grobarja; pren., knjiž. sam je bil grobar svoje časti 2. zool., v zvezi navadni grobar hrošč, ki leže jajčeca v mrtvo žival in jo potem zakoplje, Necrophorus vespillo ♪
- grôbek -bka m (ō) nav. ekspr. manjšalnica od grob: otroški grobki; zeleni grobek ♦ rel. majhna vdolbina z relikvijami sredi oltarja ♪
- gróg -a m (ọ̑) vroča pijača iz alkohola, vode in sladkorja: piti grog; jajčni, vinski grog ♪
- gróggy [grogi] prid. neskl. (ọ̑) šport., v povedni rabi omotičen, oslabljen od udarcev (pri boksu): oba boksarja sta bila groggy ♪
- gromozánski -a -o prid. (ȃ) ekspr. 1. zelo velik, ogromen: na cesti je stal gromozanski avtomobil; vihtel je gromozansko sekiro / ponujali so mu gromozansko vsoto denarja / gromozanska pošast grozna, strašna 2. redko močen, silovit: slišalo se je gromozansko razbijanje po vratih gromozánsko prisl.: kaj se pa tako gromozansko derete ♪
- grosulár -ja m (ā) poldrag kamen zelenkaste, medeno rumene ali rdečkasto rjave barve: grosular ji ne ugaja ♦ min. kubični kalcijev aluminijev silikat ♪
- grozovít -a -o prid., grozovítejši (ȋ) grozen: zgodila se je grozovita nesreča; grozovito klanje / pripovedovala je grozovite zgodbe / vrgel ga je z grozovito močjo / pripovedoval je, kako grozovite so levinje, ko branijo mladiče nevarne, bojevite grozovíto prisl., ekspr.: burja je grozovito razsajala; zdel se ji je grozovito velik ♪
- grum tudi groom -a [grúm] m (ȗ) v angleškem okolju služabnik, ki skrbi za konja in spremlja gospodarja pri jahanju: pred teraso sta poskakala s konj jezdec in njegov grum ♪
- grúntar -ja m (ȗ) raba peša lastnik grunta, velik kmet: bajtarji in gruntarji; bil je sin premožnega gruntarja ♪
- gúba -e ž, im., tož. mn. in dv. stil. gubé (ú) 1. kar nastane pri mečkanju tkanine, papirja: na krilu so se ji naredile gube; zlikati gube na rokavu / na hrbtu se mu na suknjiču delajo gube // kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: krilo z gubami; obleka z dvema globokima gubama / bogate gube zavese / zalikana guba / guba pri hlačah rob 2. gubi podobna zareza, zlasti na obrazu: na čelu se mu delajo gube; ima že gube okrog oči / nabrati obraz v gube / prijazne, resne gube poteze 3. manjša, gubi podobna izrastlina: v grlu sta dve prožni gubi, ki prestrezata zrak ● deni odejo v dve gubé, da te ne bo zeblo pregani jo, da bo dvojna; držati se v dve gubé sključeno; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držo ◊ geol. guba vzbočeni del zemeljskih plasti, ki je nastal zaradi tektonskih procesov; kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana; um.
cevaste gube na kipih ♪
- gubernátor -ja m (ȃ) v carski Rusiji predstojnik gubernije: postavili so ga za gubernatorja ♪
- gúmno -a s (ú) prostor, kjer se navadno mlati: zvoziti žito na gumno; udarjanje cepcev na gumnu ♪
- gusáriti -im nedov. (á ȃ) nekdaj ukvarjati se z gusarstvom: prebivalci nekaterih obalnih področij so začeli gusariti ♪
- guvernêr -ja m (ȇ) 1. v nekaterih zveznih državah kdor ima najvišjo izvršilno oblast v posamezni zvezni državi: volitve guvernerjev 2. v nekaterih državah kdor ima najvišjo izvršilno oblast v kaki koloniji ali pokrajini: poslali so ga za guvernerja v majhno kolonijo; sprejem pri guvernerju 3. predstojnik emisijske banke: na tiskovni konferenci je govoril guverner Narodne banke ♪
- gvanáko -a m (ȃ) zool. južnoameriška gorska žival z dolgo rdeče rjavo dlako po hrbtu, Lama huanachus ♪
- habilitírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. priznati komu pravico predavati na visoki šoli: habilitirali so ga za docenta filozofije 2. ped. usposobiti duševno ali telesno prizadete, zlasti mladino: habilitirati invalidnega otroka habilitírati se pridobiti pravico predavati na visoki šoli: habilitiral se je za izrednega profesorja habilitíran -a -o: habilitiran predavatelj ♪
- halúga -e ž (ú) nav. mn. morska alga rjave barve: velike površine morskega dna so pokrite s halugami ♦ bot. jadranska haluga manjša rjava alga, ki raste v Jadranskem morju, Fucus virsoides ♪
- hálva -e ž (ȃ) orientalsko pecivo iz moke, medu, sladkorja, orehov in beljakov ♪
- hámburger 2 -ja m (ȃ) zrezek okrogle oblike iz sesekljanega mesa, serviran navadno v kruhu, žemlji: naročiti dva hamburgerja ♪
- hándžar -ja m (ȃ) v orientalskem okolju enorezen bojni nož: okrašen ročaj handžarja; janičar z zakrivljenim handžarjem za pasom ♪
- hárfa -e ž (ȃ) glasbilo trikotne oblike s strunami, na katere se brenka s prsti obeh rok: harfa zveni; igrati harfo / harfa v orkestru / individualen pouk harfe ◊ agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; muz. Eolova harfa nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke ♪
- harmonizácija -e ž (á) glagolnik od harmonizirati: ukvarjal se je s harmonizacijo ljudskih pesmi / kdo je avtor te harmonizacije / harmonizacija odnosov v podjetju ♪
- hásen -sni ž (ȃ) zastar. korist: od denarja nima nobene hasni ♪
- havánec -nca m (ȃ) vet. srednje velik kunec temno rjave barve, ki se goji predvsem zaradi krzna ♪
1.341 1.366 1.391 1.416 1.441 1.466 1.491 1.516 1.541 1.566