Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RJA (1.176-1.200)


  1.      estétika  -e ž (ẹ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje lepo in človekov odnos do lepega: razpravljati o estetiki; zgodovina in teorija estetike // s prilastkom načela o lepem: buržoazna estetika; eksistencialistična estetika; idealistična estetika 2. s prilastkom načela o lepem v umetniškem delu: filmska, glasbena, odrska, literarna estetika / revija se je veliko ukvarjala z estetiko 3. redko estetski videz: skrbeti za estetiko mesta / estetika vaj na orodju 4. do 1848 tretji letnik filozofije ♪
  2.      ešofírati se  -am se nedov. in dov. (ȋ) zastar. razburjati se, razvnemati se: tako se je ešofirala zaradi tega ♪
  3.      etanól  -a m (ọ̑) kem. alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah ♪
  4.      etatízem  -zma m (ȋ) sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju: odpraviti etatizem; centralistični etatizem; etatizem in birokratizem / etatizem v vzgoji ♦ zgod. revolucionarni etatizem začetna stopnja v razvoju socialistične državnosti, ko država usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje // nazor, ki zagovarja krepitev vloge države v vsem družbenem življenju: pristaš etatizma ♪
  5.      etážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na etažo: etažne postelje, sušilnice / etažna površina; etažna kurjava kurjava za prostore v etaži / etažna lastnina lastništvo dela poslopja, navadno stanovanja v večstanovanjski hiši; etažni lastnik ◊ gost. etažna strežba strežba hotelskim gostom v njihovih sobah; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž ♪
  6.      etílalkohól  -a m (ȋ-ọ̑) kem. alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah ♪
  7.      etimologíja  -e ž (ȋ) lingv. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo; strokovnjak za etimologijo // razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede / ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti ♪
  8.      evangéljski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na evangelij: vseh evangeljskih besed ni razumela; evangeljska zgodba / evangeljska stran oltarja stran, na kateri se navadno bere evangelij / evangeljska cerkev, vera protestantska cerkev, vera ♪
  9.      evrópstvo  -a s (ọ̑) 1. evropska kultura in miselnost: z navdušenjem govoriti o evropstvu; pisateljev odnos do evropstva 2. pripadnost k evropski kulturi, miselnosti: poudarjati svoje evropstvo; zavest evropstva ♪
  10.      evtanazíja  -e ž (ȋ) med. pospešitev smrti iz usmiljenja: obsojati, zagovarjati evtanazijo ♪
  11.      ex óffo  [eksofo] prisl. (ọ̑) jur. po uradni dolžnosti: zagovarjati obtoženca ex offo ♪
  12.      fábričan  in fabríčan -a m (á; ȋ) pog. tovarniški delavec: fabričani so razmetavali precej denarja za pijačo ♪
  13.      fabulírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. ustvarjati, oblikovati fabulo v literarnem delu: pisatelj dobro fabulira / knjiga ne fabulira, ampak odkriva notranje človekovo življenje ♪
  14.      fabulíst  -a m (ȋ) knjiž. kdor ustvarja, oblikuje fabulo v literarnem delu, pripovednik: izrazit, nadarjen fabulist ♪
  15.      fabulístika  -e ž (í) knjiž. ustvarjanje, oblikovanje fabule v literarnem delu: spretna fabulistika // literarna dela z izrazito fabulo: Jurčičeva fabulistika / slabš. velika večina letošnje proze je gola fabulistika ♪
  16.      fájgelj  -glja tudi -na [gǝl] m (á) grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cveti: šopek iz nageljnov in fajgljev ♪
  17.      fáktičen  -čna -o prid. (á) ki v resnici je, obstaja; dejanski: faktičen napredek je večji, kot kažejo številke; faktična sprememba fáktično prislov od faktičen: prikazati življenje takšno, kakršno faktično je // publ. poudarja trditev: faktično je anahronizem, da še tako ravnajo ♪
  18.      familiárnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost familiarnega; sproščenost, neprisiljenost: familiarnost odnosov / ustvarjati ozračje familiarnosti / do podrejenih si ni dovolil nobenih familiarnosti ♪
  19.      famílija  -e ž (í) 1. pog. zakonski par z otroki ali brez njih; družina: v hiši stanujeta dve familiji; otrok je iz dobre familije // eden od zakoncev in otroci: imeti, preživljati familijo 2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: stare meščanske familije / ekspr. denarja ni treba vračati, saj ostane vse v familiji ∙ šalj. to se zgodi (tudi) v najboljših familijah ni se vredno razburjati, sramovati, saj se kaj takega lahko vsakomur pripeti 3. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od reda ♪
  20.      fantazíja  -e ž (ȋ) 1. prosto kombiniranje misli in predstav, domišljija: fantazija ga je zanesla predaleč; v fantaziji si slikati lepoto tujih dežel; neusahljiva, ustvarjalna, živahna fantazija // sposobnost za tako kombiniranje: otrok ima fantazijo; dramiti, krotiti fantazijo; dela brez fantazije; bujna fantazija; vse to je le plod njegove fantazije 2. predstava, ki ni osnovana na resničnosti: kar je rekel, ni resnica, ampak fantazija; meglene teorije in fantazije; ekspr. živi v praznih fantazijah / bolezenske, vročične fantazije 3. muz. instrumentalna skladba iz glasbenih motivov drugih avtorjev: igrati fantazijo; fantazija na narodno pesem ♪
  21.      fantè  -éta s (ȅ ẹ́) slabš. nedorasel fant: harmoniko je vleklo drobno fante; gosposko, negodno fante; na pol odraslo fante / glej ga, fanteta predrznega, še odgovarjalo bi mi ♪
  22.      fárbati  -am nedov. (ȃ) nižje pog. goljufati, lagati: njo lahko farbaš, mene pa ne boš ∙ nižje pog., ekspr. pojdi se farbat ne verjamem ti; ne strinjam se s teboj; nočem imeti opravka s teboj ♪
  23.      fársa  -e ž (ȃ) 1. lit. satirično dramsko delo z ostro, polemično vsebino: Cankarjeva farsa Pohujšanje v dolini šentflorjanski; duhovita farsa 2. slabš. neresno obravnavanje česa: pogajanja so se sprevrgla v farso / vse je postalo prava farsa ♪
  24.      fáška  -e ž (ȃ) nar. več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo; butara: Med prvo vojno jo [skrinjo] je dal oče napraviti, da smo skrivali v njej koruzo in drugo, med faške smo jo založili (K. Grabeljšek) ♪
  25.      fatalíst  -a m (ȋ) kdor verjame v neizbežnost usode: biti fatalist; prepričan fatalist ♪

   1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA