Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RIT (651-675)


  1.      preudáriti  -im dov. (á ȃ) s podrobnim razčlenjevanjem dejstev, podatkov priti do kakih zaključkov: naglo je vse preudaril in začel ukrepati; preudariti mora, kje naj se zaposli / preudariti vsako besedo // oceniti: preudariti okoliščine, položaj preudárjen -a -o: dobro preudarjen cilj; preudarjene besede ♪
  2.      preusmerítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preusmeriti: preusmeritev prometa; preusmeritev rečnega toka / preusmeritev interesov; preusmeritev politike / idejna preusmeritev / preusmeritev proizvodnje / preusmeritev kupcev k uporabi domačih izdelkov ♪
  3.      preusmériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost: preusmeriti vodni curek; preusmeriti vozilo / preusmeriti promet / preusmeriti rečno strugo; žarometi so se preusmerili; pren. materina smrt je preusmerila njegovo življenjsko pot 2. narediti, da ima kaka dejavnost drugo, drugačno vsebino: preusmeriti politiko; preusmeriti delovni postopek / preusmeriti misli; pogovor se je preusmeril / preusmeriti pozornost na kaj drugega // spremeniti področje dejavnosti česa: preusmeriti proizvodnjo v izdelavo umetnih plošč; kmetje so se preusmerili v pitanje telet / preusmeriti industrijo v vojne namene 3. povzročiti pri kom pripravljenost, odločitev za drugo, drugačno dejavnost: učenca so preusmerili v študij družboslovnih ved preusmérjen -a -o: preusmerjen promet ♪
  4.      preustvarítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preustvariti: preustvaritev odnosov med ljudmi / preustvaritev mita ♪
  5.      preustváriti  -im dov. (á ā) knjiž. 1. spremeniti, predrugačiti: preustvariti odnose med ljudmi; preustvariti svet; preustvariti umetnost 2. preoblikovati, predelati: v drami je pisatelj preustvaril star antični mit; umetniško preustvariti preustvárjen -a -o: preustvarjen jezik; v umetniškem delu preustvarjena resničnost ♪
  6.      preváriti  -im in prevaríti -ím dov., preváril (ā ȃ; ȋ í) zastar. prevarati: veliko ljudi je že prevaril / prevaril jih je in ušel / prevarili so ga za dediščino / prevariti ženo / spoznal je, da se je prevaril / prevariti se v oceni dolžine prevárjen -a -o: prevarjen mož ♪
  7.      prevedríti  -ím dov., prevédril; prevedrèn (ȋ í) ostati v zavetju, dokler ne preneha deževati: prevedrili smo pod hrastom / prevedriti nevihto; pren., ekspr. tam so prevedrili vojne čase prevedríti se zvedriti se: proti jutru se je prevedrilo ♪
  8.      preverítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preveriti: preveritev podatkov / preveritev znanja ♪
  9.      prevériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s primerjanjem dejstev, znakov ugotoviti resničnost, pravilnost, točnost česa: preveriti podatke, poročila; tega ni mogoče preveriti; izkustveno, večkrat preveriti / praksa mora preveriti posamezne oblike dela ♦ adm. preveriti točnost prepisa; šol. preveriti znanje učencev ugotoviti znanje učencev z izpraševanjem, ponavljanjem predelane snovi // na tak način ugotoviti kaj sploh: preveriti število udeležencev 2. star. prepričati: skušala ga je preveriti, da se moti; na svoje oči sem se preveril o tem / ta dokaz vsakogar preveri prevérjen -a -o: podatki niso preverjeni; bil je preverjen, da ga ne mara; vse je natančno preverjeno ♪
  10.      prevetrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prevetriti: prevetritev prostorov / prevetritev medsebojnih odnosov ♪
  11.      prevetríti  -ím dov., prevétri in prevêtri; prevétril (ȋ í) 1. prezračiti: prevetriti klet, sobo / prevetriti obleko / šel je na zrak, da bi si prevetril možgane 2. ekspr. povzročiti, da se določeno neprimerno, neurejeno stanje spremeni: med nama bi bilo treba še marsikaj razjasniti in prevetriti; prevetriti stare nazore; prevetriti zatohlo literarno ozračje prevetrèn -êna -o: dobro prevetrena dolina ♪
  12.      previháriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. hrupno zabavajoč se prebiti, preživeti: previhariti noč ● knjiž., ekspr. previhariti krizo premagati ♪
  13.      prežaríti  -ím tudi prežáriti -im dov., prežáril (ȋ í; ā ȃ) 1. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi: sonce je prežarilo meglo; pren., knjiž. ljubezen jo je vso prežarila ∙ knjiž., ekspr. pisatelj je delo prežaril z osebnim ognjem v delu je velika stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti; knjiž. njene besede so ga prežarile s sovraštvom navdale 2. teh. segreti do tako visoke temperature, da žari: prežariti jeklo; ta kovina se hitro prežari prežárjen -a -o in prežarjèn -êna -o: od sonca prežarjen zrak; megla, prežarjena s soncem ♪
  14.      preživotáriti  -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. prebiti, preživeti v pomanjkanju materialnih ali duhovnih dobrin: zimo je preživotaril v neki koči; vojna leta je z otrokom preživotarila v mestu ♪
  15.      priboríti  -ím dov., pribóril (ȋ í) 1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa: priborili so nam svobodo, zmago; priboriti si mir z orožjem 2. s prizadevanjem priti do česa: priboriti enakopravnost slovenskemu jeziku; priboriti premoženje za otroke; priboriti se do spoznanja; priboriti si pravico, priznanje, ugled priborjèn -êna -o: težko priborjena svoboda ♪
  16.      pribúriti  -im dov. (ū ȗ) redko razburjeno priti, pridivjati: priburil je v kuhinjo in vse oštel / priburil je na palubo hitro prišel ♪
  17.      pricmériti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. prijokati: otrok se je pricmeril domov ♪
  18.      prigospodáriti  -im dov. (á ȃ) z gospodarjenjem priti do česa: v nekaj letih je prigospodaril precej denarja in zemlje; dovolj, veliko je prigospodarila ♪
  19.      prigovoríti  -ím dov., prigovóril; nam. prigovôrit in prigovorít (ȋ í) knjiž., redko prigovarjajoč reči: ti ji prigovori, naj se vrne / vstani, mu je mirno prigovorila ● publ. postrežbi bi lahko marsikaj prigovorili jo glede marsičesa pokritizirali; knjiž., redko nič ni prigovoril rekel, pripomnil ♪
  20.      prikolesáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. pripeljati se s kolesom: po cesti so prikolesarili otroci / na cilj je prikolesaril prvi ♪
  21.      prikríti  -kríjem dov., prikrìl in prikríl (í ȋ) narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: prikriti komu resnico, dejansko stanje; prikrili so mu, kdo je njegov oče; priprave za proslavljanje so pred njim skrbno prikrili ♦ jur. prikriti kaznivo dejanje // narediti, da kdo česa ne more opaziti: prikriti nemir, veselje, žalost; skušala je prikriti svojo zadrego / niti brezhibna obleka ni prikrila njegove suhosti // narediti koga manj opaznega, manj vidnega: prikrili so ga s svojimi telesi; prikril se je v travi, za drevesom / avtor se je prikril za psevdonim skril prikrít -a -o 1. deležnik od prikriti: prikrit namen; stal je prikrit za drevesom; prikrita ironija // ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi: prikrita kriza; prikrite lastnosti ♦ biol. prikrito življenje organizmov življenje, v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno; fiz. prikrita toplota latentna toplota; med. prikrita infekcija; prikrita krvavitev krvavitev, ki je ugotovljiva le z laboratorijsko preiskavo 2. knjiž. neiskren, neodkrit: prikrit značaj; že kot otrok je bil prikrit; prisl.: prikrito delovati proti komu; večkrat ga je prikrito pogledala ♪
  22.      prikrítje  -a s (ȋ) glagolnik od prikriti: prikritje resnice / tam je bilo dovolj prostora za prikritje ♪
  23.      prikrítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost prikritega: prikritost bolezni, ironije / knjiž. zaradi njegove prikritosti ga ni marala // kar je prikrito: vse mogoče prikritosti so prihajale na dan ♪
  24.      prikrmáriti  -im dov. (á ȃ) s krmarjenjem priti: varno je prikrmaril v pristanišče / letalo je prikrmarilo zelo visoko / ekspr. nekoliko pijan je prikrmaril domov prišel // preh. s krmarjenjem spraviti kam: srečno je prikrmaril ladjo skozi ožino ♪
  25.      primériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti primerjavo: primeriti staro novemu; primeriti slovenske oblike nemškim / bolečina se ni dala z ničimer primeriti je bila neprimerljiva 2. star. ugotoviti, ali oblačilo, obutev ustreza, zlasti glede na velikost; pomeriti: primeriti obleko; primeril si je kapo / primeril je desko in ugotovil, da je prekratka 3. zastar. prilagoditi, prirediti: zlatar je primeril ceno srebra tako, da ni imel škode; zakon primeriti volji ljudi primériti se nav. 3. os. izraža zlasti nepričakovano navzočnost dejanja, dogodka v stvarnosti: primerila se je nesreča; to se lahko primeri samo v sanjah / krivica se mu je primerila zgodila; redkokdaj se mu je primerilo, da je zamudil redkokdaj je zamudil ∙ star. če se primeri slaba letina, bo hudo če bo; živemu človeku se vse primeri, mrtvemu pa samo jama dokler je človek živ, lahko doživi zelo različne stvari primérjen -a -o: čevlji so že primerjeni ♪

   526 551 576 601 626 651 676 701 726 751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA