Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RIT (426-450)


  1.      nèobrít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni obrit: neobrit človek / neobrit obraz; neobrita brada ♪
  2.      nèodkrít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni odkrit: neodkrite dežele / krivec je ostal neodkrit; pomen njegove zbirke je še neodkrit; neodkrita prevara / je zelo neodkrit človek / neodkrite besede nèodkríto prisl.: neodkrito govoriti, ravnati ♪
  3.      nèodkritosŕčen  -čna -o prid. (ȅ-ȓ) ki mu manjka odkritosrčnosti: neodkritosrčen človek / neodkritosrčen odnos do ljudi ♪
  4.      nèodkritosŕčnež  -a m (ȅ-ȓ) ekspr. neodkritosrčen človek: hinavci in neodkritosrčneži ♪
  5.      nèodkritosŕčnost  -i ž (ȅ-ȓ) lastnost, značilnost neodkritosrčnega človeka: moti ga njena neodkritosrčnost / med njima je vladala neprijetna neodkritosrčnost ♪
  6.      nèodkrítost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neodkritega človeka: zaradi svoje neodkritosti ni bil priljubljen / bolela ga je neodkritost njegovih besed ♪
  7.      nèpokrít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pokrit: še pozimi hodi nepokrit; nepokrita glava / hiša je še vedno nepokrita / pokrita in nepokrita skladišča // za katerega ni zagotovljeno plačilo, izplačilo: nepokrit dolg; nepokrita izguba, škoda / nepokrit ček ♪
  8.      nèprikrít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni prikrit, ni skrit: spregovoril je z neprikritim strahom; njegove besede so izražale neprikrito grožnjo; neprikrita radovednost; neprikrito sovraštvo v očeh nèprikríto prisl.: neprikrito meriti na kaj / knjiž. neprikrito govoriti odkrito ♪
  9.      nèprikrítost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neprikritega: neprikritost besed, misli ♪
  10.      nèrazkrít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni razkrit, ni znan: krivci so ostali nerazkriti; nerazkrita laž / nerazkrita skrivnost ♪
  11.      nèsamokrítičen  -čna -o prid. (ȅ-í) ki mu manjka samokritičnosti: nesamokritičen človek / nesamokritičen odnos ♪
  12.      neslanáriti  -im nedov. (á ȃ) star. neprimerno, nedostojno se vesti: nekaj je neslanaril okrog nje, pa ga je udarila / kar naprej blebeta in neslanari ♪
  13.      nevrít  -a m (ȋ) nav. mn., anat. daljši izrastek živčne celice, živčno vlakno: dendriti in nevriti ♪
  14.      nevrítis  -a m (ȋ) med. vnetje živca: imeti nevritis ♪
  15.      nèzakrít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni zakrit: muslimanke takrat niso smele na ulico z nezakritim obrazom // neprikrit: nezakrite grožnje; nezakrito sovraštvo se mu je bralo v očeh ♪
  16.      nitrít  -a m (ȋ) kem. sol solitraste kisline ali njen ester: amonijev, natrijev nitrit ♪
  17.      njúriti  -im nedov. (ū ȗ) nar. primorsko godrnjati, renčati: njuri kot medved ♪
  18.      noríti  -ím nedov. (ȋ í) ekspr. spravljati v veliko zmedenost, v zmoto: kaj me noriš; ne nori ljudi z lepimi besedami / strah pred življenjem ga nori ∙ ekspr. noriti dekleta, fante vzbujati, povzročati ljubezensko vznemirjenost ♪
  19.      novotáriti  -im nedov. (á ȃ) nav. slabš. uvajati novosti: rad novotari ♪
  20.      obáriti  -im tudi obaríti -ím dov., obáril (ā ȃ; ȋ í) na hitro prekuhati ali politi kaj z vrelo vodo: obariti paradižnik; obariti pečenice pred pečenjem obárjen -a -o tudi obarjèn -êna -o: obarjene krvavice ♪
  21.      obdarítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od obdariti: obdaritev otrok ♪
  22.      obdaríti  -ím dov., obdáril (ȋ í) dati darilo, dar: obdariti otroke za novo leto; obdarili so jih z denarjem in dragocenostmi; bogato obdariti // knjiž. povzročiti, da kdo ima kako pozitivno lastnost: narava ga je obdarila z bistrostjo, razumnostjo / obdariti z naravnimi lepotami obdárjen -a -o tudi obdarjèn -êna -o: obdarjeni otroci naj zapustijo dvorano; z živahno fantazijo obdarjen otrok ♪
  23.      obgovoríti  -ím dov., obgovóril; nam. obgovôrit in obgovorít (ȋ í) ogovoriti: obgovoril je prvega mimoidočega in ga vprašal za pot / če ga bo obgovoril, mu bo gotovo odgovoril ♪
  24.      oblagodáriti  -im in oblagodaríti -ím dov., oblagodáril (á ȃ; ȋ í) star. obdariti, nagraditi: gospodar ga je bogato oblagodaril / narava ga je oblagodarila s talenti ∙ iron. tovarna je oblagodarila okolico z dimom in smradom onesnažila oblagodárjen -a -o in oblagodarjèn -êna -o: z naravnimi lepotami oblagodarjena pokrajina ♪
  25.      obnoríti  -ím dov., obnóril (ȋ í) ekspr. narediti, povzročiti, da kdo nespametno, nerazsodno ravna: ljudje so ga čisto obnorili; obnorili so jo, da še spati ni mogla / s svojo lepoto obnori vsakega / jeza obnori človeka ♪

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA