Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RIT (26-50)
- ritolízec -zca m (ȋ) vulg. kdor si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: izogibati se ritolizcev ♪
- ritolíznik -a m (ȋ) vulg. kdor si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: ritolizniki so se mu klanjali in mu stiskali roko v pozdrav; bil je velik ritoliznik ♪
- ritopášen -šna -o prid. (ā) zastar. uživaški: to je len in ritopašen človek ♪
- ritornél -a m (ẹ̑) muz. 1. v 17. in 18. stoletju kratek instrumentalni odlomek v vokalno-instrumentalnih delih: zaigrati ritornel pred arijo 2. živahen zaključni del kitice pri madrigalu, ki se ponavlja pri vseh kiticah ♪
- rítosnica -e ž (ȋ) nar. polovica zadnjice: Ta ga je sunil z roko, oni z nogo, pa spet ga je pahnila v stran ženska z ritosnico (F. Godina) ♪
- rítovina -e ž (í) nar. prekmursko snop urejene slame za pokrivanje streh; škopnik: delati ritovine ♪
- rítovje -a s (í) nar. več ritin, ritine: snope so zložili v kopo z ritovjem navzven ♪
- ritoznójčan -a m (ọ̑) kakovostno belo vino iz okolice Ritoznoja pri Slovenski Bistrici: steklenica ritoznojčana ♪
- rituál -a m (ȃ) knjiž. 1. obred: poročni ritual; ritual inavguracije / religiozni rituali 2. ed. verski obredi, bogoslužje: veličasten ritual / indijski kultni ritual; pren. življenjski ritual kmečkega človeka 3. dejanje, opravilo: kopel je njegov vsakdanji ritual ◊ rel. izdati nov ritual obrednik ♪
- rituálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ritual: ritualni predpisi / ritualni plesi; afriška ritualna glasba / ritualni umor v nekaterih religijah umor za pridobitev skrivnostnih božanskih moči; ritualni zakol v judovski religiji zakol ob določenih praznikih, opravljen po verskih predpisih ♪
- ritualízem -zma m (ȋ) rel. gibanje v anglikanski cerkvi, ki se skuša zlasti v obredih približati katoliški cerkvi: pristaš ritualizma ♪
- rítus -a m (ȋ) knjiž., redko obred: pogrebni ritus ♪
- abderít -a m (ȋ) ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite ♪
- abderítski -a -o (ȋ) pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo ♪
- abderítstvo -a s (ȋ) ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov ♪
- algorítem -tma m (í) mat. navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij v računskem postopku: določiti algoritem; algoritem za deljenje večmestnih števil / Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja ♪
- anhidrít -a m (ȋ) min. rudnina kalcijev sulfat ♪
- ántilogarítem -tma m (ȃ-í) mat. število, ki ga dobimo pri antilogaritmiranju ali ki ga logaritmiramo; numerus: antilogaritem števila ♪
- ántilogaritmíranje -a s (ȃ-ȋ) glagolnik od antilogaritmirati: antilogaritmiranje matematičnega izraza ♪
- ántilogaritmírati -am nedov. in dov. (ȃ-ȋ) mat. delati računsko operacijo, ki je nasprotna logaritmiranju: antilogaritmirati enačbo ♪
- aperitív -a m (ȋ) pijača, ki se pije pred jedjo za boljši tek, navadno alkoholna: pelinkovec je odličen aperitiv; mimogrede je stopil v bife na aperitiv / popil je kar dva aperitiva; neskl. pril.: gost. hotel ima aperitiv bar in lastno kopališče ♪
- apnáriti -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z žganjem ali prodajanjem apna: dolga leta je apnaril ♪
- arhimandrít -a m (ȋ) v vzhodni cerkvi predstojnik večjega samostana ali več samostanov: postal je arhimandrit ♪
- aritmétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na aritmetiko, računski: aritmetična operacija / danes pišejo aritmetično nalogo ♦ mat. aritmetična sredina vsota vrednosti, deljena s številom vrednosti; aritmetično zaporedje zaporedje, pri katerem je razlika med dvema zaporednima členoma stalna ♪
- aritmétik -a m (ẹ́) strokovnjak za aritmetiko ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226