Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RIT (1.226-1.250)
- anti... ali ánti... predpona v sestavljenkah (ȃ) 1. za izražanje a) nasprotovanja, odpora: antiabsolutističen, antialkoholen, antifašist b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: antifebrin, antitoksin c) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: anticiklon, antipod, antipasat č) kontrasta, nasprotja: antihistoričen, antilogaritem, antitalent 2. za označevanje predhodnosti v času ali prostoru: antidatirati ♪
- ánticiklón -a m (ȃ-ọ̑) meteor. področje visokega zračnega pritiska: azorski, sibirski anticiklon ♪
- antíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na antiko: občudovati antične kipe; antični pesnik; propad antičnega sveta; antična filozofija, umetnost; uprizoriti antično tragedijo / antični značaj glavnih junakov ♪
- ántidráma -e ž (ȃ-á) lit. drama, ki je v nasprotju z ustaljenimi dramaturškimi in vsebinskimi zakoni: uprizoritev antidrame ♪
- antipóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antipode: antipodne osebnosti / priti do antipodnih zaključkov ♪
- antišambrírati -am nedov. (ȋ) zastar. hoditi prosit za posredovanje, zaščito; pritiskati na kljuke: antišambrirati pri knezu ♪
- antologíja -e ž (ȋ) zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik: obsežna antologija; antologija slovenske lirike ♪
- antropozofíja -e ž (ȋ) filoz. nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta ♪
- ánus -a m (ȃ) anat. končni del črevesa; zadnjik, ritnik ♪
- aparát -a m (ȃ) 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat ♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat 4.
dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat ♪
- aparátčik -a m (ȃ) slabš., zlasti v sovjetskem okolju aktivist, funkcionar partijskega aparata, ki nekritično, brez premisleka izpolnjuje navodila nadrejenih: sekretar komiteja je bil aparatčik ♪
- apelácija -e ž (á) jur., nekdaj ugovor zoper sodbo nižjega sodišča pri višjem sodišču; pritožba, priziv: apelacija ni bila mogoča // redko apelacijsko sodišče ♪
- apetít -a m (ȋ) 1. želja, potreba po jedi; tek: dobiti, izgubiti, pokvariti si apetit; ima velik apetit; biti brez apetita; jesti z apetitom 2. ekspr. močna želja, pohlep po čem: apetit neokolonialistov ♪
- aplikácija -e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja ♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu ♪
- aplómb -a m (ọ̑) knjiž. gotovost v vedenju, samozavest: govoriti z aplombom ♦ kor. obvladanje ravnotežja pri plesu ♪
- apodíktičen -čna -o prid. (í) ki izraža popolno gotovost in ne trpi ugovora: apodiktične izjave, trditve / apodiktični ton pouka; v kritiki ne bi hotel biti tako apodiktičen, kot je on ♦ filoz. apodiktična sodba sodba, ki izraža logično nujnost ali neposredno gotovost apodíktično prisl.: apodiktično kaj trditi; sodbe so bile izrečene zelo apodiktično ♪
- apostolováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. učiti, širiti krščanstvo: Ciril in Metod sta apostolovala med Slovani ♪
- apostrofírati -am dov. in nedov. (ȋ) ogovoriti, nagovoriti neprisotno osebo ali stvar: pisatelj apostrofira domovino, prijatelja / razrednik je v zaključnem govoru posebej apostrofiral odličnjake / v uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča posebej omenil, poudaril ♪
- apriorízem -zma m (ȋ) aprioristično stališče: v tej stvari je vsak apriorizem odveč; apriorizem v presojanju ga je zavedel / sklepal je na podlagi apriorizmov; nevarnost apriorizmov v kritiki ♦ filoz. nazor, da obstajajo spoznanja, ki niso odvisna od izkustva ♪
- aprobácija -e ž (á) adm. uradna odobritev, potrditev: aprobacija šolske knjige, uradnega spisa ♪
- aprobírati -am dov. in nedov. (ȋ) adm. uradno odobriti, potrditi: aprobirati spis; komisija je tezo aprobirala aprobíran -a -o: aprobirani teksti ♪
- araméjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Aramejce: aramejski jezik; odkriti aramejske napise ♪
- arbitráren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben: arbitrarni kriterij; uporaba teh sredstev ni povsem arbitrarna arbitrárno prisl.: arbitrarno odločati ♪
- areométer -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje gostote tekočin, gostomer: meriti z areometrom; lestvica areometra ♪
- aretírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prijeti koga in mu odvzeti prostost: ponoči je policija aretirala veliko ljudi; aretirati osumljenca, zločinca; aretirali so ga zaradi kraje 2. teh. zaustaviti, nepremično pritrditi gibljivi del naprave: aretirati magnetno iglo aretíran -a -o: biti aretiran; sam.: eden izmed aretiranih je skušal pobegniti ♪
1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326