Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RIT (1.225-1.249)



  1.      antánta  -e ž () zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante; boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni
  2.      anti...  ali ánti... predpona v sestavljenkah () 1. za izražanje a) nasprotovanja, odpora: antiabsolutističen, antialkoholen, antifašist b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: antifebrin, antitoksin c) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: anticiklon, antipod, antipasat č) kontrasta, nasprotja: antihistoričen, antilogaritem, antitalent 2. za označevanje predhodnosti v času ali prostoru: antidatirati
  3.      ánticiklón  -a m (-ọ̑) meteor. področje visokega zračnega pritiska: azorski, sibirski anticiklon
  4.      antíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na antiko: občudovati antične kipe; antični pesnik; propad antičnega sveta; antična filozofija, umetnost; uprizoriti antično tragedijo / antični značaj glavnih junakov
  5.      ántidráma  -e ž (-á) lit. drama, ki je v nasprotju z ustaljenimi dramaturškimi in vsebinskimi zakoni: uprizoritev antidrame
  6.      antipóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antipode: antipodne osebnosti / priti do antipodnih zaključkov
  7.      antišambrírati  -am nedov. () zastar. hoditi prosit za posredovanje, zaščito; pritiskati na kljuke: antišambrirati pri knezu
  8.      antologíja  -e ž () zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik: obsežna antologija; antologija slovenske lirike
  9.      antropozofíja  -e ž () filoz. nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta
  10.      ánus  -a m () anat. končni del črevesa; zadnjik, ritnik
  11.      aparát  -a m () 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat ♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat
  12.      aparátčik  -a m () slabš., zlasti v sovjetskem okolju aktivist, funkcionar partijskega aparata, ki nekritično, brez premisleka izpolnjuje navodila nadrejenih: sekretar komiteja je bil aparatčik
  13.      apelácija  -e ž (á) jur., nekdaj ugovor zoper sodbo nižjega sodišča pri višjem sodišču; pritožba, priziv: apelacija ni bila mogoča // redko apelacijsko sodišče
  14.      apetít  -a m () 1. želja, potreba po jedi; tek: dobiti, izgubiti, pokvariti si apetit; ima velik apetit; biti brez apetita; jesti z apetitom 2. ekspr. močna želja, pohlep po čem: apetit neokolonialistov
  15.      aplikácija  -e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja ♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu
  16.      aplómb  -a m (ọ̑) knjiž. gotovost v vedenju, samozavest: govoriti z aplombom ♦ kor. obvladanje ravnotežja pri plesu
  17.      apodíktičen  -čna -o prid. (í) ki izraža popolno gotovost in ne trpi ugovora: apodiktične izjave, trditve / apodiktični ton pouka; v kritiki ne bi hotel biti tako apodiktičen, kot je on ♦ filoz. apodiktična sodba sodba, ki izraža logično nujnost ali neposredno gotovost apodíktično prisl.: apodiktično kaj trditi; sodbe so bile izrečene zelo apodiktično
  18.      apostolováti  -újem nedov.) knjiž. učiti, širiti krščanstvo: Ciril in Metod sta apostolovala med Slovani
  19.      apostrofírati  -am dov. in nedov. () ogovoriti, nagovoriti neprisotno osebo ali stvar: pisatelj apostrofira domovino, prijatelja / razrednik je v zaključnem govoru posebej apostrofiral odličnjake / v uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča posebej omenil, poudaril
  20.      apriorízem  -zma m () aprioristično stališče: v tej stvari je vsak apriorizem odveč; apriorizem v presojanju ga je zavedel / sklepal je na podlagi apriorizmov; nevarnost apriorizmov v kritiki ♦ filoz. nazor, da obstajajo spoznanja, ki niso odvisna od izkustva
  21.      aprobácija  -e ž (á) adm. uradna odobritev, potrditev: aprobacija šolske knjige, uradnega spisa
  22.      aprobírati  -am dov. in nedov. () adm. uradno odobriti, potrditi: aprobirati spis; komisija je tezo aprobirala aprobíran -a -o: aprobirani teksti
  23.      araméjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Aramejce: aramejski jezik; odkriti aramejske napise
  24.      arbitráren  -rna -o prid. () knjiž. prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben: arbitrarni kriterij; uporaba teh sredstev ni povsem arbitrarna arbitrárno prisl.: arbitrarno odločati
  25.      areométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje gostote tekočin, gostomer: meriti z areometrom; lestvica areometra

   1.100 1.125 1.150 1.175 1.200 1.225 1.250 1.275 1.300 1.325  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA