Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RIT (1.125-1.149)



  1.      zaudáriti  -im dov.) redko začeti zaudarjati: poleti meso hitro zaudari / od njega je zaudaril pot; brezoseb. zaudarilo je po plesnobi, vlagi
  2.      zavaríti  -ím dov., zaváril ( í) 1. z varjenjem zadelati: zavariti počeno cev; zavariti luknjo v posodi 2. zvariti: zavariti dva konca cevi zavarjèn -êna -o: zavarjene cevi, žice
  3.      zavériti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. star. priseči, zakleti se: zaveril se je, da ne bo več kadil / zaveril bi se, da je tako prav 2. zastar., v zvezi z v zaverovati se: tako se je zaveril v delo, da vprašanja še slišal ni // zaljubiti se: zaveriti se v mlado sosedo
  4.      zaviháriti  -im dov.) 1. z veliko silo, intenzivnostjo zapihati: veter je zaviharil nad polji; pren., ekspr. v duši ji je zaviharila nevihta 2. ekspr. hitro in hrupno iti, stopiti: zaviharil je po dvorišču ● ekspr. kričanje množice je zaviharilo po trgu se je viharno razleglo, je zadonelo
  5.      zavóriti  -im dov. (ọ̄) nar. zahodno zavreti: zavoriti voz z verigo
  6.      zazoríti  -ím tudi zazóriti -im dov., zazóril ( í; ọ̄) nav. 3. os., knjiž. začeti se, nastopiti: dan je zazoril / zazorila je zora / zvečer so zazorile rdeče svetilke zasvetile zazoríti se, tudi zazóriti se 1. brezoseb. preiti iz noči v dan; zdaniti se: komaj se zazori, se že oglasijo prve ptice; še preden se je zazorilo, so šli na pot 2. pojaviti se, pokazati se: na vzhodu se je zazorila zarja
  7.      zažaríti se  -ím se tudi zažáriti se -im se dov., zažáril se ( í; ā ) knjiž. odbiti močno svetlobo: lasje so se ji zažarili v zahajajočem soncu
  8.      zažmériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. napol zapreti oči: pogledal je proti luči in zažmeril // pogledati z napol zaprtimi očmi: zažmeriti v sonce
  9.      zažmúriti  -im dov.) nar. napol zapreti oči: sedel je in zažmuril // pogledati z napol zaprtimi očmi: zažmuriti v sonce
  10.      zbiseriti  gl. izbiseriti
  11.      zbistrítev  tudi izbistrítev -tve ž () glagolnik od zbistriti: zbistritev razuma / zbistritev pojmov
  12.      zbistríti  -ím tudi izbistríti -ím dov., zbístril tudi izbístril; zbistrèn tudi izbistrèn ( í) razviti sposobnost za mišljenje: zbistriti komu pamet, razum / zbistriti spoznavni čut / ekspr. učitelj je skušal otrokom zbistriti glave // narediti kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: kritika je zbistrila pogled na umetnino; zbistriti nerešena vprašanja; pojmi so se sčasoma zbistrili ● hlad, sveži zrak človeka zbistri ga naredi sposobnega mišljenja; star. pijanec se je v hipu zbistril streznil zbistríti se tudi izbistríti se postati bister, zelo prozoren: voda se je zbistrila; mošt se v nekaj dneh zbistri / ekspr. megleno ozračje se je zbistrilo ∙ ob pogledu na planine so se mu oči zbistrile je postal vesel, veder
  13.      zbúriti  -im dov.) knjiž. vznemiriti, razvneti: njegovo ravnanje je ljudi zburilo zbúrjen -a -o: bil je ves zburjen; prisl.: zburjeno odgovoriti
  14.      zgagáriti  -im nedov.) ekspr. s svojimi zahtevami, vmešavanjem povzročati slabo voljo, neprijetnosti, težave: povsod zgagari
  15.      zgovoríti se  -ím se dov., zgovóril se; nam. zgovôrit se in zgovorít se ( í) 1. z dogovorom doseči soglasje; dogovoriti se: tako bo, kot smo se zgovorili; zgovoriti se za sestanek; zgovoriti se z dekletom; natančno se zgovoriti 2. star. izmenjati mnenja, misli z govorjenjem; pogovoriti se: o tem se bomo pozneje zgovorili / znal je toliko nemško, da se je lahko zgovoril zgovorjèn -êna -o: prišla sta ob istem času, kot bi bila zgovorjena; zgovorjen je s prijatelji; vse je že zgovorjeno
  16.      zidáriti  -im nedov.) ukvarjati se z zidanjem: ima kmetijo in še zidari / čez poletje hodi zidarit
  17.      zjedríti  -ím dov., zjédril ( í) knjiž. narediti (bolj) jedrnato: pisatelj je zjedril pripoved zjedríti se 1. postati čvrstejši, krepkejši: dekle se je zjedrilo v život / v življenjskih preizkušnjah se je zjedril 2. zbrati se, osredotočiti se: vse življenje se je zjedrilo okoli domačije / razmišljanje se je zjedrilo v tak zaključek
  18.      zlatorítka  -e ž () zool. bel metulj z zlato rjavim zadkom, katerega v skupinah živeče gosenice uničujejo liste zlasti sadnega drevja, Euproctis chrysorrhoea: zlatoritke in gobarji
  19.      zmehúriti  -im dov.) knjiž. narediti, povzročiti mehurje: nekatere kužne bolezni zmehurijo kožo; opečena roka se mu je zmehurila
  20.      zmeriti  ipd. gl. izmeriti ipd.
  21.      zmesáriti  -im dov.) redko razmesariti: napadalci so ga grdo zmesarili
  22.      zmešetáriti  -im tudi izmešetáriti -im dov.) pog. pogoditi se za ceno: dolgo sta mešetarila, nazadnje sta le zmešetarila / zmešetaril je za deset tisoč; prim. izmešetariti
  23.      zmiriti  ipd. gl. izmiriti ipd.
  24.      zmodriti  ipd. gl. izmodriti ipd.
  25.      zmojstriti  ipd. gl. izmojstriti ipd.

   1.000 1.025 1.050 1.075 1.100 1.125 1.150 1.175 1.200 1.225  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA