Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RIT (1.001-1.025) 
- teritorializírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povzročiti, da kdo za stalno ostane, živi na določenem področju: razvoj je kmete teritorializiral; nekatera nomadska plemena so se sčasoma teritorializirala ♪
- teritórij -a m (ọ́) ozemlje: teritorij, ki ga obsega država, se je povečal; naseliti, zasesti določeni teritorij; neraziskan, velik teritorij / poplavni teritorij področje, območje; gospodarsko povezovanje različnih teritorijev / ta teritorij nadzorujejo mednarodne vojaške enote; nasilna priključitev tujega teritorija; na teritoriju današnje Jugoslavije je bilo več držav / državni, republiški teritorij; slovenski etnični teritorij ♪
- tesáriti -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se s tesanjem: vse življenje je tesaril; tesariti po vaseh; tesariti in drvariti // redko tesati: delo mu gre počasi od rok, ker ne zna tesariti / tesariti brunarico, čoln ♪
- tolstorít -a -o [u̯s] prid. (ȋ ȋ) nizko ki ima debelo zadnjico: tolstorita natakarica ♪
- tolstorítnica -e [u̯s] ž (ȋ) nizko ženska, ki ima debelo zadnjico: stregla je visoka tolstoritnica ♪
- tovóriti -im tudi tovoríti -ím nedov. (ọ̄ ọ̑; ȋ í) 1. spravljati kaj kam na hrbtih živali: zaradi slabe poti tu drva le tovorijo; tovoriti les v dolino; tovoriti na oslu // ekspr. nositi zlasti kaj težkega: tovoril je velik kovček, nahrbtnik; na hrbtu je tovoril vrečo moke; s seboj je tovoril pisalni stroj 2. nekdaj ukvarjati se s prenašanjem, prevažanjem blaga s tovorno živaljo, tovorno živino: tovoriti sol, vino; tovoriti po vsej deželi / vse življenje je tovoril ● redko tovoriti volno na ladjo natovarjati ♪
- tožáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. večkrat, pogosto tožiti: učenka rada tožari; tožariti razredniku; tožariti sodelavce / tožariti o slabi letini tožáriti se večkrat, pogosto se tožiti: tožari se za odškodnino; tožari se s sosedi ♪
- tožbáriti se -im se nedov. (á ȃ) star. tožiti se, tožariti se: tožbariti se s sosedi ♪
- tresorít -a -o prid. (ȋ ȋ) nar. dolenjsko nagajiv, srborit: krotiti tresorite otroke / tresoriti fantje ♪
- tresorítec -tca m (ȋ) nar. dolenjsko nagajivec, srboritež: ta tresoritec bi se rad še stepel ♪
- tresorítiti -im nedov. (í ȋ) nar. dolenjsko nagajati, srborititi: predobro se jim godi, pa tresoritijo ♪
- trítédenski -a -o [dǝn] prid. (ȋ-ẹ̑) 1. ki traja tri tedne: tritedenski tečaj; zamuda je že tritedenska 2. star tri tedne: tritedenski mladič ♪
- trítij -a m (í) kem. radioaktivni izotop vodika: zlitje jeder tritija in devterija ♪
- trítíren -rna -o prid. (ȋ-ȋ) 1. ki ima tri tire: tritirni most; tritirna proga 2. ki obravnava, rešuje kaj na tri različne načine: tritirni sistem upravljanja ♪
- trítisočák -a m (ȋ-á) žarg. tri tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na tritisočak ♪
- trítočkóven -vna -o prid. (ȋ-ọ̄) pritrjen v treh točkah: tritočkovna priključna naprava ♦ avt. tritočkovni varnostni pas ♪
- tritól -a m (ọ̑) nestrok. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami, strok. trinitrotoluen: eksplozija tritola ♪
- tríton -a m (ȋ) v grški mitologiji moško bitje, ki je od pasu navzdol riba: tritoni in nereide ♪
- trítónski 1 -a -o prid. (ȋ-ọ̑) težek tri tone: tritonski tovor // ki ima nosilnost tri tone: tritonski tovornjak; dvigalo je tritonsko ♪
- trítónski 2 -a -o prid. (ȋ-ọ̑) muz. ki je iz treh tonov: tritonsko zaporedje ♪
- trítráčen -čna -o prid. (ȋ-ȃ) um., navadno v zvezi tritračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz treh prepletajočih se trakov ♪
- trmáriti -im nedov. (á ȃ) redko trmoglaviti: trmaril je tako dolgo, da so mu ustregli ♪
- trnkáriti -im nedov. (á ȃ) rib. loviti ribe na trnek: iti trnkarit ♪
- trubadúriti -im nedov. (ū ȗ) ekspr. 1. peti ženski ljubezenske pesmi: trubaduriti pod dekletovim oknom / tudi v drugi zbirki pesnik še trubaduri 2. dvoriti: trubaduriti lepoticam / trubaduriti okrog dekleta ♪
- tvorítelj -a m (ȋ) zastar. ustvarjalec: umetniški tvoritelj ♪
876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 
