Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RIT (1.000-1.024)



  1.      teritoriálen  -lna -o prid. () ozemeljski: teritorialna razprostranjenost / teritorialni obseg občine; teritorialna avtonomija; teritorialna nedotakljivost // področen, območen: teritorialni sistem preskrbe; teritorialna razvrstitev vojaških enot / teritorialna zavarovalnica ● publ. teritorialne vode teritorialno morjejur. teritorialno morje zunanji del obalnega morja; voj. teritorialna obramba del oboroženih sil, ki ga sestavljajo štabi, enote, ustanovljeni v družbenopolitičnih in nekaterih drugih skupnostih; enota teritorialne obrambe teritoriálno prisl.: teritorialno se razširiti; teritorialno omejene vojne
  2.      teritorializírati  -am dov. in nedov. () knjiž. povzročiti, da kdo za stalno ostane, živi na določenem področju: razvoj je kmete teritorializiral; nekatera nomadska plemena so se sčasoma teritorializirala
  3.      teritórij  -a m (ọ́) ozemlje: teritorij, ki ga obsega država, se je povečal; naseliti, zasesti določeni teritorij; neraziskan, velik teritorij / poplavni teritorij področje, območje; gospodarsko povezovanje različnih teritorijev / ta teritorij nadzorujejo mednarodne vojaške enote; nasilna priključitev tujega teritorija; na teritoriju današnje Jugoslavije je bilo več držav / državni, republiški teritorij; slovenski etnični teritorij
  4.      tesáriti  -im nedov.) ukvarjati se s tesanjem: vse življenje je tesaril; tesariti po vaseh; tesariti in drvariti // redko tesati: delo mu gre počasi od rok, ker ne zna tesariti / tesariti brunarico, čoln
  5.      tolstorít  -a -o [s] prid. ( ) nizko ki ima debelo zadnjico: tolstorita natakarica
  6.      tolstorítnica  -e [s] ž () nizko ženska, ki ima debelo zadnjico: stregla je visoka tolstoritnica
  7.      tovóriti  -im tudi tovoríti -ím nedov. (ọ̄ ọ̑; í) 1. spravljati kaj kam na hrbtih živali: zaradi slabe poti tu drva le tovorijo; tovoriti les v dolino; tovoriti na oslu // ekspr. nositi zlasti kaj težkega: tovoril je velik kovček, nahrbtnik; na hrbtu je tovoril vrečo moke; s seboj je tovoril pisalni stroj 2. nekdaj ukvarjati se s prenašanjem, prevažanjem blaga s tovorno živaljo, tovorno živino: tovoriti sol, vino; tovoriti po vsej deželi / vse življenje je tovoril ● redko tovoriti volno na ladjo natovarjati
  8.      tožáriti  -im nedov.) ekspr. večkrat, pogosto tožiti: učenka rada tožari; tožariti razredniku; tožariti sodelavce / tožariti o slabi letini tožáriti se večkrat, pogosto se tožiti: tožari se za odškodnino; tožari se s sosedi
  9.      tožbáriti se  -im se nedov.) star. tožiti se, tožariti se: tožbariti se s sosedi
  10.      tresorít  -a -o prid. ( ) nar. dolenjsko nagajiv, srborit: krotiti tresorite otroke / tresoriti fantje
  11.      tresorítec  -tca m () nar. dolenjsko nagajivec, srboritež: ta tresoritec bi se rad še stepel
  12.      tresorítiti  -im nedov.) nar. dolenjsko nagajati, srborititi: predobro se jim godi, pa tresoritijo
  13.      trítédenski  -a -o [dǝn] prid. (-ẹ̑) 1. ki traja tri tedne: tritedenski tečaj; zamuda je že tritedenska 2. star tri tedne: tritedenski mladič
  14.      trítij  -a m (í) kem. radioaktivni izotop vodika: zlitje jeder tritija in devterija
  15.      trítíren  -rna -o prid. (-) 1. ki ima tri tire: tritirni most; tritirna proga 2. ki obravnava, rešuje kaj na tri različne načine: tritirni sistem upravljanja
  16.      trítisočák  -a m (-á) žarg. tri tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na tritisočak
  17.      trítočkóven  -vna -o prid. (-ọ̄) pritrjen v treh točkah: tritočkovna priključna naprava ♦ avt. tritočkovni varnostni pas
  18.      tritól  -a m (ọ̑) nestrok. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami, strok. trinitrotoluen: eksplozija tritola
  19.      tríton  -a m () v grški mitologiji moško bitje, ki je od pasu navzdol riba: tritoni in nereide
  20.      trítónski 1 -a -o prid. (-ọ̑) težek tri tone: tritonski tovor // ki ima nosilnost tri tone: tritonski tovornjak; dvigalo je tritonsko
  21.      trítónski 2 -a -o prid. (-ọ̑) muz. ki je iz treh tonov: tritonsko zaporedje
  22.      trítráčen  -čna -o prid. (-) um., navadno v zvezi tritračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz treh prepletajočih se trakov
  23.      trmáriti  -im nedov.) redko trmoglaviti: trmaril je tako dolgo, da so mu ustregli
  24.      trnkáriti  -im nedov.) rib. loviti ribe na trnek: iti trnkarit
  25.      trubadúriti  -im nedov.) ekspr. 1. peti ženski ljubezenske pesmi: trubaduriti pod dekletovim oknom / tudi v drugi zbirki pesnik še trubaduri 2. dvoriti: trubaduriti lepoticam / trubaduriti okrog dekleta

   875 900 925 950 975 1.000 1.025 1.050 1.075 1.100  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA