Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RAZ (816-840) 
- razmíslek -a [lǝk] m (ȋ) usmeritev dejavnosti v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: te pesnikove besede so vredne razmisleka / podrobnejši razmislek je to pokazal podrobnejša presoja, analiza b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: za odločitev je potreben razmislek; imeti čas za razmislek / storiti kaj brez razmisleka ♪
- razmísliti -im dov. (í ȋ) 1. usmeriti dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: vso stvar bo treba še razmisliti; skušal je razmisliti, kaj se dogaja z njim; o teh vprašanjih moramo dobro razmisliti b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: razmisli, kaj bi bilo potrebno storiti; razmislite tudi o tem / dobro razmisli, preden se odločiš // presoditi, oceniti: skušali so razmisliti svoj položaj 2. knjiž. povzročiti, da kdo preneha intenzivno misliti na kaj: delo človeka potolaži in razmisli razmíšljen -a -o 1. deležnik od razmisliti: dobro razmišljeno vprašanje 2. ki z mislimi ne
spremlja dogajanja okrog sebe: razmišljen učenjak; biti razmišljen / razmišljen obraz, pogled / učenci so preveč razmišljeni raztreseni; prisl.: razmišljeno odgovoriti ♪
- razmíšljanje -a s (í) glagolnik od razmišljati: navajati učence na razmišljanje; ekspr. potopil se je v razmišljanje; kritično, poglobljeno razmišljanje; razmišljanje o vzgojnih vprašanjih / odgovoril mu je brez razmišljanja; po dolgem razmišljanju se je odločil ♪
- razmíšljati -am nedov. (í) usmerjati dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: razmišlja, zakaj se je to zgodilo; razmišljati o življenjskih vprašanjih; o njem, star. njega velikokrat razmišlja / vso noč je razmišljal b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: dolgo je razmišljal, kaj naj stori, kako naj se odloči c) sploh: razmišlja o sreči, ki ga čaka razmišljajóč -a -e: razmišljajoč o tem, kam naj gre, je stopil na ulico; razmišljajoč človek; njegov razmišljajoči značaj ♪
- razmíšljenec -nca m (ȋ) ekspr. razmišljen človek: ta človek je velik razmišljenec ♪
- razmíšljenost -i ž (ȋ) stanje razmišljenega človeka: to je bila posledica njegove razmišljenosti / storiti kaj v razmišljenosti ♪
- razmišljeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor (rad) razmišlja: samoten razmišljevalec ♪
- razmišljeváti -újem nedov. (á ȗ) razmišljati: razmišljevati o umetnosti / hodil je po sobi in razmišljeval / dolgo je razmišljeval, kaj naj stori razmišljujóč -a -e: razmišljujoč o tem, je hodil po cesti; razmišljujoč človek ♪
- razmnóžek -žka m (ọ̑) knjiž. izdelek, ki nastane pri razmnoževanju besedila: razmnožek predsednikovega govora ♪
- razmnoženína -e ž (í) knjiž. izdelek, ki nastane pri razmnoževanju besedila: tiskovine in razmnoženine ♪
- razmnoževálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor se (poklicno) ukvarja z razmnoževanjem besedila: razpisati delovno mesto razmnoževalca 2. redko razmnoževalni stroj: kupiti razmnoževalec ♪
- razmnoževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razmnoževanje: razmnoževalni postopek / razmnoževalni stroj / razmnoževalna sposobnost ♪
- razmnoževalíšče -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer se živali, rastline razmnožujejo: v vrtnariji imajo razmnoževališče; podrte smreke so razmnoževališče lubadarja ♪
- razmnoževálnica -e ž (ȃ) delavnica, obrat za razmnoževanje besedila: delati v razmnoževalnici ♪
- razmnoževálnik -a m (ȃ) razmnoževalni stroj: izdelava razmnoževalnikov ♪
- razmnoževánje -a s (ȃ) glagolnik od razmnoževati: ukvarjati se z razmnoževanjem cvetlic; razmnoževanje rastlin z gomolji / razmnoževanje tiskovin; stroj za razmnoževanje / proučevati razmnoževanje živali / čezmerno razmnoževanje ki ni v skladu z možnostmi za preživljanje; nespolno, spolno razmnoževanje ♪
- razmnoževáti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da nastanejo novi organizmi iz že obstoječih: razmnoževati rastline; razmnoževati s potaknjenci, semenom 2. izdelovati več kopij besedila, slike: razmnoževati letake; razmnoževati na ciklostilu razmnoževáti se 1. postajati številnejši z nastankom novih organizmov iz že obstoječih: bakterije se hitro razmnožujejo 2. nastajati kot nov organizem iz že obstoječih: rastline se razmnožujejo na različne načine ♦ biol. nespolno brez oploditve, spolno se razmnoževati z oploditvijo; bot. razmnoževati se s sporami razmnoževán -a -o: rokopisna in preprosto razmnoževana glasila ♪
- razmnožítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razmnožiti: razmnožitev rastlin s potaknjenci / razmnožitev tiskovin / hitra razmnožitev bakterij ♪
- razmnožíti -ím dov., razmnóžil (ȋ í) 1. narediti, da nastanejo novi organizmi iz že obstoječih: razmnožiti rastlino; razmnožiti ribe v akvariju; razmnožiti s potaknjenci, semenom 2. izdelati več kopij besedila, slike: razmnožiti okrožnico, tiskovino; razmnožiti na pisalnem stroju razmnožíti se postati številnejši z nastankom novih organizmov iz že obstoječih: v teh okoliščinah se bakterije hitro razmnožijo; te živali so se v zadnjem času zelo razmnožile // ekspr. postati številnejši sploh: saloni so se takrat zelo razmnožili razmnožèn -êna -o: ciklostilno razmnoženi letaki; okrožnice so že razmnožene ♪
- razmočíti -móčim dov. (ȋ ọ́) narediti kaj zelo mokro, mehko, navadno z vodo: dež je razmočil zemljo / razmočiti kruh v mleku razmóčen -a -o: razmočena glina; razmočena tla; popolnoma razmočen ♪
- razmòk -ôka in -óka m (ȍ ó, ọ́) knjiž. tinktura: razmok arnike ♪
- razmókel -ôkla -o [ǝu̯] prid. (ọ́ ó) knjiž. razmočen: razmokla tla; polja so razmokla od dežja ♪
- razmontírati -am dov. (ȋ) razstaviti (na dele), razdreti: razmontirati omaro, stroj ♪
- razmótati -am tudi razmotáti -ám dov. (ọ̄; á ȃ) 1. narediti, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: s težavo je razmotal vrvi ∙ ekspr. upajmo, da bomo to vprašanje kmalu razmotali rešili, razrešili 2. knjiž. odviti: razmotati paket / razmotati papir ♪
- razmotávanje -a s (ȃ) glagolnik od razmotavati: razmotavanje zapletene vrvi / razmotavanje stare pisave ♪
691 716 741 766 791 816 841 866 891 916 
