Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RAZ (6.766-6.790)
- jóžefovo -ega s (ọ̑) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Jožefa 19. marca: bilo je na jožefovo ♪
- jubilánt -a m (ā á) kdor ima, praznuje jubilej: slavnostna predstava, v kateri je igral glavno vlogo jubilant; čestitati jubilantu ♪
- jubilántka -e ž (ā) ženska, ki ima, praznuje jubilej: proslaviti jubilantko ♪
- jubiléj -a m (ẹ̄) važnejša obletnica, zlasti v življenju ali delu kake pomembne osebe, ustanove: praznovati, proslavljati jubilej; čestitati za jubilej, ob jubileju; publ. delovni, umetniški, življenjski jubilej / vznes. očetu za osemdeseti jubilej poklanjamo naslednjo pesem osemdesetletnico / redko jubilej ob tridesetletnici njegovega dela praznovanje jubileja ♪
- judoíst -a [džu- in ju-] m (ȋ) športnik, ki goji judo: nastop judoistov različnih kategorij; tekmovanje judoistov ♪
- júg in jùg júga m (ȗ; ȕ ú) 1. smer na nebu ali zemlji proti položaju sonca opoldne: določiti jug; veter piha od juga, z juga; letalo leti proti jugu; usmeriti ladjo na jug / Grčija leži na jugu (od) Jugoslavije / magnetna igla kaže smer sever-jug // južna stran neba ali zemlje: jug je že jasen; na jugu in severu se dvigajo gore / označiti na zemljevidu jug 2. publ. južni del kake geografske ali politične celote: italijanski jug; na jugu dežele raste južno sadje; razlike v porabi lesa med severom in jugom v Evropi / ekspr. jug se upira prebivalci južnega dela / ekspr.: bratski jug južni del Jugoslavije; slovanski jug države, dežele južnih Slovanov ♦ zgod. vojna med Severom in Jugom državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865, secesijska vojna 3. topla področja, zlasti okrog Sredozemskega morja: ptice se jeseni selijo na jug; sončni,
topli jug; arhitektura mesta kaže bližino juga 4. topel veter, ki piha z juga: jug buči, piha, vleče, ekspr. podi oblake; jug topi sneg / videti je, da bo nastopil jug južno vreme, odjuga ♪
- jugoslovánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Jugoslovane ali Jugoslavijo: jugoslovanska gostoljubnost / jugoslovanski narodi; jugoslovanski veleposlanik; jugoslovanska hokejska reprezentanca / jugoslovansko-italijanska meja / jugoslovanski dan na mednarodnem sejmu dan, ko se posveča največ pozornosti jugoslovanskim razstavljavcem, Jugoslaviji; jugoslovanski standardi; jugoslovanska ideja v stari Avstriji ideja o državni združitvi jugoslovanskih narodov / Jugoslovanska ljudska armada ♦ zgod. Jugoslovanski odbor med prvo svetovno vojno ustanovljena organizacija jugoslovanskih politikov s sedežem v Londonu, ki je delala za združitev južnoslovanskih delov Avstro-Ogrske s Srbijo in Črno goro ♪
- jugovína -e ž (í) knjiž. 1. južno vreme, odjuga: po dolgotrajnem mrazu je nastopila jugovina; februarska jugovina 2. južni veter, jug: jugovina piha ♪
- jùh medm. (ȕ) izraža veselje, razigranost: juh, pa smo doma ♪
- júha -e ž (ú) 1. redka jed iz kakega živila ali iz vode, v kateri se je kuhalo meso: naliti juho na krožnike; okisati, osoliti, popoprati juho; zakuhati v juho rezance; gosta, okusna, vroča juha; zelenjava za v juho / fižolova, goveja, kostna, krompirjeva, kurja, mesna, paradižnikova, zelenjavna juha; prežgana juha iz prežganja; suha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; meso za juho ∙ pog., ekspr. ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval je bister, prebrisan; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje ♦ gastr. čista juha nezakuhana; kisla juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; mlečna juha katere glavna sestavina je mleko; sadna juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom 2. usnj. raztopina določene snovi za obdelavo kož: lužilna juha; strojilna juha ♪
- juhé medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: juhe, to bo veselo ♪
- juhéj medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: juhej, kako bo šlo v dolino ♪
- juhéjsa medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: juhejsa, pa smo končali ♪
- juhú medm. (ȗ) izraža veselje, razigranost: zaplešiva, juhu ♪
- júhuhú tudi jùhuhú medm. (ȗ-ȗ; ȕ-ȗ) izraža veselje, razigranost: zavriskajmo, juhuhu ♪
- júkstapozícija -e ž (ȗ-í) knjiž. razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge: delci stojijo v jukstapoziciji z drugimi delci / gradivo je podal kot linearno jukstapozicijo dejstev, brez medsebojne povezave ◊ lingv. tvorjenje, sestavljenost dveh ali več besed brez veznega samoglasnika, sklop ♪
- junáčenje -a s (á) glagolnik od junačiti: ni mu do junačenja; poslušati prazno junačenje / v povesti je dal dosti prostora avanturističnemu junačenju / posloviti se od mladostnega junačenja ♪
- junák -a m (á) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje: neznani ljudje so v boju postali junaki; slaven junak; zgodbe o srednjeveških junakih; padel je kot junak / narodni junak zgodovinska oseba, ki se je odlikovala v boju za svoj narod; grob neznanega junaka grobnica s posmrtnimi ostanki vojaka, narejena v spomin na padle v boju za domovino // nav. ekspr. kdor prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: junak je, da vzdrži v takih razmerah; v bolezni se je pokazal junaka // nav. ekspr. izredno pogumen, neustrašen človek: iskali so junaka, ki bi si upal preplavati reko; iron. junaki pa taki, vsi so zbežali 2. nav. ekspr., s prilastkom moški, ki se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku: junak olimpijskih iger, Planice / junak dela; bil je junak dneva najpomembnejša osebnost / iron. junak v pitju; revolverski
junak 3. kdor zaradi kake lastnosti vzbuja občudovanje in željo po posnemanju: vsaka doba ima svoje junake; mladina hitro menja svoje junake / salonski junak 4. ekspr. postaven, krepek moški: drevo, da ga trije junaki ne obsežejo; udarec, ki bi celo junaka pobil na tla / poglejte no, kakšen junak je že 5. glavna, osrednja oseba v literarnem delu: junak drame, romana; junaki nemega filma / Shakespearovi junaki / glavni junak // ekspr. oseba, o kateri se pripoveduje: drugo jutro je naš junak odpotoval ♪
- júnec -nca m (ú) 1. mlad skopljen goveji samec: učiti junce voziti; par juncev; junci in telice // goveji mladič moškega spola: krava je povrgla junca 2. redko bik: gnati kravo k juncu 3. ekspr. močen moški: taka junca, pa ne bi mogla tega narediti // nizko neumen, omejen človek: kaj bi zameril juncu, saj tega ne razume ♪
- júrček 2 -čka m (ȗ) 1. pog., ekspr. tisoč (starih) dinarjev: za popravilo je moral odšteti deset jurčkov 2. ekspr. nekoliko omejen, neroden človek: seveda, taki jurčki tega ne razumejo / kot nagovor nisi uganil, o ti jurček ti ♪
- jurjevánje -a s (ȃ) etn. praznovanje začetka pomladi z obhodi zelenega Jurija in njegovega spremstva, zlasti v Beli krajini: imeti jurjevanje; jurjevanje in kresovanje ♪
- jurjeváti -újem nedov. (á ȗ) etn. praznovati začetek pomladi z obhodi zelenega Jurija in njegovega spremstva, zlasti v Beli krajini: takrat je še jurjeval po vaseh ♪
- júrjevo -ega s (ú) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Jurija 24. aprila: vrnili se bodo okrog jurjevega ♪
- júrjevski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na jurjevanje: jurjevski obhod / jurjevske pesmi ● nar. jurjevska nedelja v krščanskem okolju nedelja po prazniku sv. Jurija 24. aprila ♪
- jury -ja [žirí in džúri] m (ȋ; ȗ) knjiž. žirija, razsodišče: glasovanje juryja ♪
6.641 6.666 6.691 6.716 6.741 6.766 6.791 6.816 6.841 6.866