Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAZ (641-665)


  1.      razkuríti  in razkúriti -im dov. (ȋ ú) 1. močno razgreti: razkuriti peč 2. ekspr. razvneti, razgibati: glasba je razkurila plesalce // zelo razjeziti, razdražiti: kdo te je tako razkuril; ob njegovih besedah se je še bolj razkuril razkúrjen -a -o: kaj si tako razkurjen; razkurjena peč ♪
  2.      razkúštranček  -čka m (ȗ) ljubk. razmršen, kodrast otrok: mali razkuštranček ♪
  3.      razkúštranec  -nca m (ȗ) ekspr. razmršen človek: bosi razkuštranci ♪
  4.      razkúštrati  -am dov. (ȗ) ekspr. narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase; razmršiti: razkuštrati lase razkúštran -a -o: razkuštrani lasje; razkuštrana brada ♪
  5.      razkuzmáti  -ám tudi razkúzmati -am dov. (á ȃ; ȗ) star. razmršiti, razkuštrati: veter mu je razkuzmal brado razkuzmán tudi razkúzman -a -o: razkuzmani lasje; razkuzmana brada ♪
  6.      razkúžba  -e ž (ȗ) star. razkužitev, razkuženje: razkužba predmetov ♪
  7.      razkúženje  -a s (ȗ) glagolnik od razkužiti: razkuženje pitne vode ♪
  8.      razkuževálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor opravlja razkuževanje: delo razkuževalcev ♪
  9.      razkuževálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razkuževanje: razkuževalna priprava; razkuževalno sredstvo / razkuževalna postaja ♪
  10.      razkuževálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska, ki opravlja razkuževanje: delo razkuževalk ♪
  11.      razkuževálnica  -e ž (ȃ) prostor za razkuževanje: odnesti okužene predmete v razkuževalnico ♪
  12.      razkuževálnik  -a m (ȃ) priprava za razkuževanje: uporaba razkuževalnikov ♪
  13.      razkuževánje  -a s (ȃ) glagolnik od razkuževati: razkuževanje obleke, rok; sredstvo za razkuževanje ♪
  14.      razkuževáti  -újem nedov. (á ȗ) uničevati kužne klice: razkuževati obleko, roke, vodo; razkuževati z arniko ♪
  15.      razkužílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razkužitev: razkužilni učinek / razkužilno sredstvo razkuževalno sredstvo ♪
  16.      razkužílo  -a s (í) sredstvo za razkuževanje: uporaba razkužil ♪
  17.      razkužítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razkužiti: razkužitev rok ♪
  18.      razkúžiti  -im dov. (ú ȗ) uničiti kužne klice: razkužiti obleko, roke, vodo; razkužiti rano; razkužiti sobo; razkužiti z alkoholom razkúžen -a -o: razkuženi predmeti ♪
  19.      razkvásiti  -im tudi razkvasíti -ím dov., razkvásil (ā ȃ; ȋ í) zastar. razmočiti: dež je razkvasil navoženo zemljo razkvásiti se, tudi razkvasíti se nar. zrediti se: žena se je preveč razkvasila razkvášen -a -o tudi razkvašèn -êna -o: razkvašena zemlja ♪
  20.      razlága  -e ž (ȃ) 1. kar kaj razlaga, tolmači: razumeti, zapomniti si razlago; kratka, natančna, preprosta razlaga; vsebinska razlaga; razlaga pojma / iskati, najti razlago za neuspeh / razlaga literarnega besedila; pravilna razlaga predpisa ♦ jur. ekstenzivna razlaga zakona ki daje zakonu širšo vsebino; gramatična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po gramatičnih, jezikoslovnih pravilih; logična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po pravilih logike; lingv. pomenska, sinonimna razlaga v slovarju; posredna ali sklicevalna razlaga ki se sklicuje, opira na razlage izhodiščne besede; razvezovalna razlaga razlaga besede z besedami, ki jo sestavljajo 2. glagolnik od razlagati 3-6: s tem je končal razlago vprašanj / po izpraševanju je učitelj začel z razlago / razlaga učne snovi / metoda razlage ♪
  21.      razlagálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razlaga: razlagalec pesnikovega dela, svetega pisma / avtor in razlagalec glasbene oddaje ♪
  22.      razlagálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razlaganje: razlagalni postopek / razlagalna metoda ♦ lingv. razlagalni slovar; lit. razlagalna pripovedka ♪
  23.      razlagálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od razlagalec: razlagalka poezije ♪
  24.      razláganje  -a s (ȃ) glagolnik od razlagati: razlaganje tovora / razlaganje novih pojmov / končati z razlaganjem svojih načrtov / razlaganje naravnih pojavov / razlaganje predpisov, zakonov ♪
  25.      razlágati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da pride kaj na več mest: razlagati knjige po policah 2. dajati, spravljati kaj s kakega vozila, živali: razlagati blago, tovor / razlagati voz 3. delati, da postane komu kaj jasno, razumljivo: razlagati komu nejasna vprašanja; počasi, podrobno razlagati // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razlagati komu svoje načrte; razlagal jim je, kaj se je zgodilo / čisto drugačni so od nas, je razlagal // ped. podajati učno snov: učitelj je najprej izpraševal, potem pa je začel razlagati; dobro razlagati / razlagati učno snov 4. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: razlagati naravne pojave; tega si ni znal razlagati 5. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa: razlagati predpise, zakone / publ. te probleme napačno razlaga gleda nanje, jih pojmuje 6. podajati opis pojma z navedbo njegovih bistvenih znakov: natančno razlagati; razlagati in definirati / razlagati besede v slovarju razlagajóč -a -e: stopal je ob njem, razlagajoč mu svoje načrte; razlagajoč novo učno snov ♪

   516 541 566 591 616 641 666 691 716 741  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA