Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAZ (5.091-5.115)


  1.      fitocenóza  -e ž (ọ̑) biol. skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, rastlinska združba ♪
  2.      fítogeografíja  -e ž (ȋ-ȋ) veda o geografski razširjenosti rastlin ♪
  3.      fízičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na človeški organizem, telesen: fizični napor mu škodi; imeti dobro fizično kondicijo; njegove fizične potrebe so majhne; fizična zmogljivost, zrelost / ekspr. do tistega človeka je čutila nepremagljiv fizičen odpor; ob tem je začutil prav fizično bolečino / biti fizični delavec; fizično delo / evfem. fizično obračunavanje pretep, tepež / redko fizična ljubezen čutna, spolna / fizični dražljaj // nanašajoč se na življenje, obstoj ljudi: podjarmljenemu ljudstvu je grozila nevarnost fizičnega iztrebljenja 2. stvaren, predmeten: fizični obseg proizvodnje; fizični produkt; fizični svet 3. redko fizikalen: fizično telo / fizični zvezek ◊ geogr. fizična geografija geografija, ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; fizična karta karta, ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; jur. fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; šport. fizična kultura telesna kultura fízično prisl.: fizično delati; tega fizično ne zdržim; fizično prizadet človek ∙ večkrat se je koga fizično lotil ga je pretepel, udaril ♪
  4.      fízik  -a m (í) 1. strokovnjak za fiziko: atomski, jedrski fizik; fizik za elektroniko; raziskovanja fizikov / pog. na šoli bi potrebovali še enega fizika predavatelja fizike / pog. sestanek fizikov drugega letnika slušateljev fizike 2. zastar. zdravnik: deželni, mestni fizik ♪
  5.      fizikalízem  -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki razlaga vse pojave v svetu s fizikalnimi zakonitostmi ♪
  6.      fiziognóm  -a m (ọ̑) kdor iz potez obraza proučuje osebnost: izkušen fiziognom ♪
  7.      fiziognomíja  -e ž (ȋ) značilna podoba, značilne poteze obraza, zlasti kot odraz človekove osebnosti: spominja se še njegove fiziognomije; ima izrazito fiziognomijo; prijazna fiziognomija / igralčeva fiziognomija // navadno s prilastkom bistvene značilnosti česa: čustvena in duhovna fiziognomija človeka; družbena, politična fiziognomija dežele; fiziognomija družbenih odnosov / pisatelj si je že izoblikoval lastno fiziognomijo / fiziognomija mesta se spreminja celotna podoba, videz ♪
  8.      fiziognómik  -a m (ọ́) kdor iz potez obraza proučuje človekovo osebnost: vešč fiziognomik ♪
  9.      fiziognómika  -e ž (ọ́) nauk o spoznavanju človekove osebnosti iz potez obraza: ukvarjati se s fiziognomiko ♪
  10.      fiziognómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fiziognomijo: fiziognomske podrobnosti obraza / fiziognomske analize ♪
  11.      fiziokrátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fiziokrate ali fiziokratizem: razširjanje fiziokratskih idej; gospodariti po fiziokratskih načelih / fiziokratska iluzija ♪
  12.      fiziologíja  -e ž (ȋ) veda o življenjskih procesih v organizmih: nova odkritja v fiziologiji / patološka fiziologija; živalska fiziologija; razpravljanje jezikoslovcev o fiziologiji glasov; fiziologija športa nauk o življenjskih procesih v človeškem organizmu pod vplivom športne aktivnosti / profesor fiziologije; pren. zakoni fiziologije družbe ♪
  13.      fiziolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na življenjske procese v organizmih: fiziološke lastnosti živali; fiziološke spremembe / fiziološka reakcija // nanašajoč se na fiziologe ali fiziologijo: fiziološki laboratorij; fiziološki oddelek na fakulteti / fiziološka kemija kemija, ki raziskuje kemične procese v organizmih ◊ ekon. fiziološki minimum življenjske potrebščine, potrebne za sámo življenje; med. fiziološka raztopina vodna raztopina kuhinjske soli z enako koncentracijo, kot jo imajo telesne tekočine fiziolóško prisl.: fiziološko aktivna snov ♪
  14.      fízioterapévtka  -e ž (ȋ-ẹ̑) ženska oblika od fizioterapevt: fizioterapevtke razgibavajo bolnike v bazenu in telovadnici ♪
  15.      flájer  -ja m (á) tekst. predilni stroj za raztezanje, dvojenje in sukanje stenja ♪
  16.      fláncat  -a m (á) nav. mn. ocvrto pecivo iz razvaljanega testa, navadno pravokotne oblike: o pustu smo jedli flancate, meso in druge dobrote; krhki flancati; kvašeni flancati ♪
  17.      flancáti  -ám nedov. (á ȃ) pog., ekspr. vsebinsko prazno, dolgovezno govoriti: ne zna drugega kot flancati ♪
  18.      flanelográf  -a m (ȃ) šol. napet kos flanele, na katerega se nalepljajo, pritrjajo aplikacije: učitelj ponazoruje razlago na flanelografu ♪
  19.      fláša  -e ž (á) nižje pog. steklenica: razbita flaša / flaša piva ♪
  20.      flavtíst  -a m (ȋ) kdor igra flavto: orkester razpisuje mesto flavtista ♪
  21.      flegmátičen  -čna -o prid. (á) ki je čustveno manj prizadet in se ne razburi hitro, ravnodušen: flegmatičen človek / flegmatičen temperament flegmátično prisl.: flegmatično odgovarjati; flegmatično prenašati težave ♪
  22.      flínten  -tna -o prid. (ȋ) fiz., kem., v zvezi flintno steklo steklo, ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; svinčevo steklo ♪
  23.      flít  -a m (ȋ) pog. sredstvo za uničevanje mrčesa z razprševanjem ♪
  24.      flóbert  -a m (ọ̑) puška za streljanje na kratke razdalje: streljati s flobertom ♪
  25.      flógiston  -a m (ọ̑) kem. domnevna sestavina gorljivih snovi, s katero so od 17. do 18. stoletja razlagali pojav gorenja ♪

   4.966 4.991 5.016 5.041 5.066 5.091 5.116 5.141 5.166 5.191  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA