Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAZ (451-475)


  1.      raziskánost  -i ž (á) lastnost, značilnost raziskanega: raziskanost zgodovinsko pomembnega področja ♪
  2.      raziskáti  -íščem dov., razíščite in raziščíte (á í) s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbrati podatke, ugotoviti dejstva o čem: arheologi so raziskali grobišče; raziskati jamo, zaliv; tega zgodovinarji še niso raziskali; popolnoma, do podrobnosti raziskati / načrtno raziskati / raziskati skrivnost pojasniti raziskán -a -o: raziskan pojav; izvor te družine še ni raziskan; popis raziskanih podzemeljskih jam ♪
  3.      raziskáva  -e ž (ȃ) glagolnik od raziskati ali raziskovati: načrtovati, opraviti raziskavo; natančna, sistematična, temeljna raziskava; raziskava lesa, materiala / hidrološke, meteorološke, podvodne, vesoljske raziskave; izsledki znanstvenih raziskav ♦ geogr. glaciološke raziskave; voj. operacijske raziskave ♪
  4.      raziskávanje  -a s (ȃ) raziskovanje: ukvarjati se z raziskavanjem kovin; dolgotrajno raziskavanje / jezikovno, zgodovinsko raziskavanje ♪
  5.      raziskávati  -am nedov. (ȃ) raziskovati: raziskavati gozdni sestav ♪
  6.      raziskoválčev  -a -o [u̯č tudi lč] (ȃ) pridevnik od raziskovalec: ocena raziskovalčevega dela ♪
  7.      raziskoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja z raziskovanjem: bil je velik raziskovalec; raziskovalec duševnosti, ljudskih običajev; potopisi raziskovalcev / medicinski, pedagoški, terenski raziskovalec; samostojni raziskovalec ♪
  8.      raziskoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na raziskovanje: raziskovalna metoda, tehnika; na pot ga je gnala velika raziskovalna vnema / raziskovalni predmet; raziskovalni pripomočki; raziskovalni satelit; raziskovalna ladja; jamarska raziskovalna odprava / raziskovalni center, inštitut / raziskovalna naloga; raziskovalno delo / raziskovalni sodelavec; raziskovalna skupnost skupnost, v kateri izvajalci in uporabniki načrtujejo in usklajujejo razvoj posameznih znanstvenih disciplin in razvoj raziskovalne dejavnosti nasploh ♪
  9.      raziskoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od raziskovalec: zbiralka in raziskovalka ljudskega blaga; raziskovalka na biološkem inštitutu ♪
  10.      raziskoválski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na raziskovalce ali raziskovanje: raziskovalska vnema / raziskovalski zaključki ♪
  11.      raziskovánje  -a s (ȃ) glagolnik od raziskovati: nadaljevati, usmerjati raziskovanje; ukvarjati se z raziskovanjem mikrobov; do teh zaključkov so prišli po dolgotrajnem, natančnem raziskovanju; znanstveno raziskovanje; raziskovanje jezika, starih kultur, vesolja; metode, predmet raziskovanja / raziskovanje tržišča / geološka, politološka, statistična raziskovanja / Inštitut za raziskovanje krasa ♦ mat. operacijsko raziskovanje panoga ekonomske znanosti, ki uporablja matematične metode ♪
  12.      raziskováti  -újem nedov. (á ȗ) s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem: znanstveniki ta pojav še raziskujejo; raziskovati jezik, kulturo, zakone narave; statistično, znanstveno raziskovati / raziskovati tržišče / to področje raziskujeta matematika in fizika raziskujóč -a -e: raziskujoči človek; raziskujoče oči raziskován -a -o: raziskovani predmet ♪
  13.      raziskríti  -ím dov., razískril in raziskríl; raziskrèn (ȋ í) povzročiti, da se kaj iskri: raziskriti kremen / lunina svetloba je raziskrila sneg raziskríti se 1. postati iskriv: ponoči se je morje raziskrilo 2. pesn. prenehati iskriti se: nekoč se bodo zvezde raziskrile in ugasnile ♪
  14.      ráziti  -im nedov. in dov., rázen in rážen (á ȃ) delati raze: raziti steklo; raziti po plošči; raziti z nohti, nožem ♪
  15.      razíti se  -ídem se dov., razšèl se razšlà se razšlò se tudi razšló se (í) 1. oditi na več strani: gledalci, ljudje so se razšli; razšli so se razočarani in utrujeni; razšla sta se brez pozdrava; množica se je hitro, molče, mrmraje razšla; razšli so se kot prijatelji / razšli se bodo na vse strani / ekspr. ostala sta sama, otroci so se razšli po svetu 2. prenehati potekati blizu skupaj, v isti smeri: na ravnini se železniška proga in cesta razideta / poti se razidejo na vse strani 3. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo, stike s kom: z njim smo se razšli zaradi različnih pogledov na življenje / s takimi nazori smo se že razšli / s poezijo se je že v mladosti razšel ne piše in ne bere več pesmi 4. publ. prenehati delovati, obstajati: zaradi nesoglasij se je društvo razšlo; ker so poslovala z izgubo, so se morala nekatera podjetja raziti ● star. dim se je hitro razšel razkadil; publ. moštvi sta se razšli z neodločenim rezultatom sta igrali neodločeno; publ. orkester in pevec sta se večkrat razšla nista bila usklajena; ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so se njihove poti razšle niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; ekspr. s fantom se je razšla ni več v ljubezenskem odnosu z njim; ekspr. po dveh letih zakona sta se razšla sta se razvezala ♪
  16.      razjáditi  -im dov. (ā ȃ) zastar. razjeziti, razsrditi: njihova nepravičnost jo je razjadila; kadar se je razjadil, so se ga vsi bali ♪
  17.      razjáhati  -am tudi -jášem dov. (ā) stopiti, skočiti z živali, na kateri je kdo jahal: vojak je razjahal / razjahati konja, osla ∙ ekspr. hitro je zavrl in razjahal kolo stopil, skočil z njega ♪
  18.      razjáriti  -im dov. (ā ȃ) ekspr. zelo razjeziti, razdražiti: novica je vaščane razjarila; s posmehovanjem ga je še bolj razjarila; fant se je razjaril in le težko so ga pomirili; razjariti se na koga, nad kom / še tega ne zasluži, se je razjaril razjárjen -a -o: razjarjen človek; razjarjen je odšel domov; razjarjena žival; prisl.: razjarjeno odgovarjati ♪
  19.      razjárjati  -am nedov. (á) ekspr. zelo jeziti, dražiti: stalni prepiri ga razjarjajo; pogosto se razjarja ♪
  20.      razjárjenec  -nca m (ȃ) ekspr. zelo jezen, razdražen človek: razjarjenca niso mogli pomiriti ♪
  21.      razjárjenost  -i ž (ȃ) ekspr. velika jeza, razdraženost: skušali so pomiriti njegovo razjarjenost / v razjarjenosti jo je udaril ♪
  22.      razjasnílo  -a s (í) zastar. pojasnilo: tako razjasnilo jih ni zadovoljilo; natančno, pismeno razjasnilo ♪
  23.      razjasnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razjasniti: nenadna razjasnitev / novejše študije so pripomogle k razjasnitvi nekaterih vprašanj / jutri bo oblačno s kratkotrajnimi razjasnitvami ♪
  24.      razjásniti  -im in razjasníti -ím dov., razjásnil (ā ȃ; ȋ í) 1. narediti, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: nekatere podrobnosti bo še treba razjasniti; razjasni jim, kar je še nejasno; stvari so se razjasnile / preiskava bo razjasnila stanje / to uganko smo težko razjasnili rešili, razrešili; skušal ji je razjasniti sanje razložiti // narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnil jim je svoje razloge za odpoved; natančno razjasniti, kako je prišlo do napake 2. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: to dejstvo nam razjasni, zakaj je prišlo do spremembe / razjasniti pesnikov odnos do življenja razjásniti se, in razjasníti se s smiselnim osebkom v dajalniku priti do spoznanja, začeti razumevati: zdaj se nam je razjasnilo, kdo je krivec razjásnjen -a -o: vse podrobnosti še niso razjasnjene ♪
  25.      razjasníti  -ím dov., razjásnil (ȋ í) narediti, da je kaj brez oblakov: burja je razjasnila nebo; nebo se je že razjasnilo; brezoseb. razjasnilo se je, zato pusti dežnik doma // knjiž., redko narediti kaj bolj svetlo: razjasniti temno noč ● ekspr. obraz se mu je razjasnil z mimiko je izrazil, da ni več v negotovosti, strahu; ekspr. njegovo oblačno čelo se je ob teh besedah razjasnilo prenehal je biti negativno, neugodno razpoložen razjasnjèn -êna -o in razjásnjen -a -o: razjasnjeno nebo ♪

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA