Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RAZ (3.941-3.965)


  1.      despótka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od despot: vsemogočna despotka / zabrusil ji je v obraz, da je despotka ♪
  2.      destilácija  -e ž (á) fiz. spreminjanje tekočine v paro in te pare v tekočino, prekapanje: destilacija vode / frakcionirana destilacija pri kateri se postopno ločujejo tekoče zmesi na sestavine na osnovi njihovih različnih vrelišč ♦ kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka ♪
  3.      destrúkcija  -e ž (ú) knjiž. razdiranje, uničenje, razkroj: zanj je bila destrukcija prvi pogoj za ustvarjanje; pisatelj opisuje moralno destrukcijo, ki jo povzroča kapital; destrukcija človekove osebnosti; destrukcija organskega tkiva; izvajati politiko destrukcije ♪
  4.      destruktíven  -vna -o prid. (ȋ) razdiralen, uničevalen, razkrojevalen: vaš destruktivni anarhizem; destruktivne ideje; destruktivna kritika; destruktivne in konstruktivne sile / destruktivno delovanje vetra; destruktivna sredstva destruktívno prisl.: destruktivno delovati; te težnje destruktivno vplivajo na razvoj ♪
  5.      desulfurácija  -e ž (á) metal. odstranitev, odvzem žvepla iz raztaljene kovine; razžveplanje: desulfuracija grodlja, jekla ♪
  6.      dešifrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. razbrati s šiframi napisano besedilo: dešifrirati pismo, tajno sporočilo; dešifrirati radiogram // razbrati neznano pisavo ali nerazumljive znake: dešifrirati napise na nagrobnih kamnih; dešifrirati staro pisavo / ekspr.: njegova pisava je bila tako nečitljiva, da jo je bilo treba najprej dešifrirati; poskusil je dešifrirati zdravniški recept 2. knjiž. spoznati, doumeti: štab je pravilno dešifriral sovražnikove premike; ekspr. tega človeka je težko dešifrirati dešifríran -a -o: dešifriran stenogram; dešifrirano sporočilo ♪
  7.      déškost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost deškega: z njegovega obraza je izginil izraz deškosti / svet sproščene vedrosti in deškosti ♪
  8.      detájlen  -lna -o prid., detájlnejši (ȃ) ki zajema, upošteva vse podrobnosti, nadrobnosti; podroben, nadroben: detajlen načrt, opis, prikaz; plan se ne spušča v detajlno gospodarsko upravljanje / detajlna skica skica posameznega dela detájlno prisl.: detajlno izdelana scenerija; detajlno razložiti potek dela; detajlno spoznati vso problematiko ♪
  9.      detajlíranje  -a s (ȋ) glagolnik od detajlirati: kljub detajliranju dogodka je bil učinek skromen, neizrazit / ko je izdelal vse skice, je bilo potrebno še detajliranje ♪
  10.      detašmá  -ja m (ȃ) voj. nižja vojaška enota, ki se zaradi posebne naloge izloči iz sestava višje enote; izločena enota: poslati detašma v sovražnikovo zaledje ♪
  11.      dète  medm. (ȅ) star. izraža začudenje; beži, eja: dete, da je ta človek še živ? dete, dete, kako si preudaren ♪
  12.      détečji  in detéčji -a -e prid. (ẹ̄; ẹ̄) star. otroški: detečji obraz, smehljaj ♪
  13.      detektív  -a m (ȋ) uslužbenec organov za javno, državno varnost, ki raziskuje kazniva dejanja: proti tihotapcem mamil se bori cela armada policistov in detektivov; drzni detektivi iz ameriških filmov // v zahodnih deželah oseba, ki jo kdo najame, da poklicno skrbi za zaščito njegovih interesov: bil je zaposlen kot detektiv v veleblagovnici; hotelski detektiv / privatni detektiv ♪
  14.      detéktor  -ja m (ẹ́) teh. 1. aparat za odkrivanje, ugotavljanje česa: vojaki so z detektorji iskali mine; napake v kovinskih izdelkih odkrivajo s posebnimi detektorji; natančni detektorji odkrijejo zelo majhne količine plina v zraku; ultrazvočni detektorji za odkrivanje ribjih jat; pren. človekovo oko je občutljiv detektor 2. elektr. preprost radijski sprejemnik s kristalom: sam je sestavil detektor / kristalni detektor / nataknil si je slušalke in poslušal detektor ◊ fiz. detektor priprava, ki se rabi za odkrivanje šibkih napetosti in tokov; psih. detektor laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice ♪
  15.      dételjast  -a -o prid. (ẹ́) podoben listom detelje: deteljast okrasek ♦ urb. deteljasto križišče križišče dveh prometno važnih cest na različnih nivojih, izpeljano v obliki deteljnega lista ♪
  16.      dételjica  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od detelja: zajčke je krmil s sočno deteljico / iskal je štiriperesno deteljico, da bi mu prinesla srečo ∙ ekspr. onadva in jaz smo bili v mladih letih triperesna deteljica trije nerazdružni prijatelji ♦ bot. zajčja deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih, Oxalis acetosella ♪
  17.      deténcija  -e ž (ẹ́) jur. dejansko razpolaganje s stvarjo brez pravnega lastništva: imeti kaj v detenciji in ne v posesti ♪
  18.      detergènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kemično sredstvo za čiščenje ali pranje: pralni detergent; tekoči detergenti; detergent v prahu; prati v mlačni raztopini detergenta ♪
  19.      detergênten  in detergénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na detergent: detergentna snov ♦ avt. detergentno olje olje z dodatki za raztapljanje zoglenelih izgorkov v valjih motorjev z notranjim zgorevanjem ♪
  20.      determinácija  -e ž (á) določitev, opredelitev, omejitev: prostorska in časovna determinacija; stvarna determinacija problema; determinacija spola / družbena determinacija ravnanja posameznikov; ustvarjalnost se osvobaja razredne determinacije determiniranosti ♪
  21.      determinatíven  -vna -o prid. (ȋ) ki vnaprej določa, opredeljuje, določilen: determinativni moment razvoja; determinativna nujnost ♪
  22.      determiníranost  -i ž (ȋ) vnaprejšnja določenost, opredeljenost: verjel je v determiniranost vsega, kar se dogaja; brezupna, nepreklicna determiniranost razvoja / družbena determiniranost znanosti; razredna determiniranost teorij pogojenost ♪
  23.      determinízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk, po katerem se vse razvija po objektivnih zakonih, ki so neodvisni od človekove volje in njegovega delovanja: pristaš determinizma / družbeni, ekonomski determinizem ♪
  24.      déti  dém dov., 2. mn. déste (ẹ́ ẹ̑) star. izraziti z besedami; reči, dejati1: jaz pa mislim in dem: to ni nobeno plačilo; ne dam tako poceni, de trgovec; del je, da so ga napadli razbojniki / kaj deš ti, kaj bo iz tega; gotovo so že vsi odšli, si je del mislil, menil; prim. dejati2 ♪
  25.      detínstvo  -a s (ȋ) knjiž. otroška doba, otroštvo: že iz detinstva sta dobra prijatelja ♦ ped. doba otrokovega razvoja od konca prvega leta starosti do vstopa v šolo; zgodnje otroštvo ♪

   3.816 3.841 3.866 3.891 3.916 3.941 3.966 3.991 4.016 4.041  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA